Spor okoli platen Ivana Ajvazovskega traja, odkar si je Rusija leta 2014 priključila polotok Krim. S tem si je prilastila tudi Narodno galerijo umetnosti Ajvazovskega v Feodosiji, ki hrani več kot 400 njegovih slik. Na Krimu leta 1817 rojeni Ajvazovski je študiral in poučeval v Sankt Peterburgu ter veliko razstavljal in bil priznan tudi zunaj meja ruskega imperija.

Ruski narodni simbol ali del ukrajinske dediščine?
Kremelj opisuje Ajvazovskega kot ruski narodni simbol. Ukrajinski umetnostni zgodovinarji – kot je Oksana Semenik, ki uporablja njegovo armensko ime Oganes Gajvazjan – obtožujejo Rusijo, da je tako figurativno kot dobesedno izropala njegovo ukrajinsko dediščino. Njihovim obtožbam se je pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, piše Art Newspaper.

Tatjana Gajduk, direktorica Narodne galerije umetnosti Ajvazovskega, je leta 2023 Ajvazovskega označila za Armenca, medtem ko ga je nekdanji ukrajinski predsednik Petro Porošenko leta 2017 razglasil za "del ukrajinske dediščine". Rusija je sicer ob lanski deseti obletnici priključitve Krima končala prenovo galerije Ajvazovski, ki je bila ocenjena na 8,2 milijona evrov. Ruski vodja Krima Sergej Aksjonov je uspešno končan projekt opisal kot "narodni zaklad", ki mu je naklonjen tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Ukrajinsko ministrstvo za kulturo je leta 2016 kritiziralo moskovsko državno Tretjakovsko galerijo, ker je na razstavi ob 200. obletnici rojstva Ajvazovskega razstavila njegova dela iz Feodozije. Omenjena galerija je Muzeju prestolnice v Pekingu nedavno posodila njegova dela kot tudi dela Arhipa Kujindžija za razstavo z Duša Rusije, ki je bila na ogled do decembra lani. Leta 1841 v okolici Mariupolja v Jekaterinoslavski guberniji rojeni Kujindži, ki je bil grškega rodu, je umrl v Sankt Peterburgu leta 1910.

Tudi leta 1945 iz Nemčije odnesena dela
Rusija si je od invazije na Ukrajino prilastila več slik Ajvazovskega iz muzejskih zbirk v zasedenih ukrajinskih mestih in jih prenesla v Simferopol, drugo največje mesto na Krimu. Simferopolski muzej med drugim hrani slik iz muzeja v Aachnu v Nemčiji, ki jih je Rdeča armada zasegla leta 1945 in jih desetletja hranila na tajnih lokacijah.

Irina Tarsis, ustanoviteljica Centra za pravo umetnosti s sedežem v New Yorku in Zürichu, je za Art Newspaper podala mnenje, da so ruska dejanja v Ukrajini "do neke mere podvojitev tega, kar se je zgodilo, ko so trofejne brigade odvažale umetnost iz nemških skladišč v Sovjetsko zvezo".