Sorodna novica Zdaj pa nekaj povsem drugačnega: razstava Nike Oblak in Primoža Novaka

V okviru mesec dni trajajoče rezidence imata umetnika v načrtu tri predavanja v Players Clubu, ustanovo s tradicijo iz 19. stoletja. V New Yorku sta začela tudi nov projekt, videoinstalacijo, ki pa v mesecu dni ne bo dokončana.

Umetnika ustvarjata kinetične videoinstalacije, ki služijo kot kritika sodobne družbe, ujete v elektronske medije in različne aplikacije. "Zasloni so bili včasih pobeg iz realnosti v fikcijo, zdaj je skoraj obratno in midva posegava ven iz tega v realni prostor," je povedala Nika Oblak.

Njuno prvo predavanje v Players Clubu z naslovom Art and Technology: An Overview of 20 Years of Cooperative Creative Practice je gostilo Newyorško društvo za splošno semantiko.
Umetnika sta govorila o svojem delu, ki uporablja tehnologijo kot orodje za samorefleksijo. Ustvarjata kompleksne stroje, ki so sposobni povezati fizično in virtualno, digitalno in mehansko, naravno in umetno.

Od leta 2003 sta ustvarila številne projekte, vključno z nastopi, filmi, fotografijami in instalacijami, ki skupaj tvorijo stalno raziskavo sodobnega življenja s poudarkom na njegovih najbolj kontroverznih vidikih: pasteh potrošništva, zatiralskih strukturah dela in politike, dvoumnem odnosu med resničnostjo in fikcijo ter skritih nevarnostih nekritične uporabe tehnologij.

V filmu The Box (2005) vidimo umetnike znotraj televizijskega zaslona, ki skušajo najti izhod s potiskanjem in brcanjem sten. Njihova dejanja z upogibanjem okvirja monitorja prodirajo v fizični svet, vendar se jim nikoli ne uspe prebiti ven: sistem množičnih medijev je velikanski gumijasti zid, ki nam ne dovoli, da bi se izognili njegovemu vplivu, ne glede na to, kako zelo se trudimo.

Njuno delo se ukvarja tudi s tem, kako ljudje danes ne le raziskujejo nova komunikacijska orodja, temveč se z njimi tudi popolnoma zlijejo, tako da ne morejo prepoznati njihovega pravega vpliva. Da bi opisala to novo situacijo, umetnika gradita alternativne stroje, ironične naprave, ki lahko zelo natančno prikažejo naš vsakdan: krog rekurzivnih dejanj, ki so hkrati zabavna in naporna.

V filmu Endless Column (2017) poskuša protagonistka v cirkuški predstavi uravnotežiti več monitorjev na svoji glavi. Vsa njena pozornost je usmerjena v to, da vse ohrani na svojem mestu, ne da bi izgubila en sam delček.

Njuna večkrat nagrajena dela so bila razstavljena po vsem svetu, na prizoriščih, kot so Sharjah Biennial (Združeni arabski emirati), Japan Media Arts Festival, Tokio (Japonska), Istanbul Biennial (Turčija), Biennale Cuvee v Linzu (Avstrija), Transmediale Berlin (Nemčija), FILE Sao Paulo (Brazilija). V New Yorku sta imela razstavo z naslovom Absolutely Fabulous 5 v galeriji MC na Manhattnu decembra leta 2011.