Baldessari je v soboto umrl v spanju, njegovo smrt pa sta potrdila njegova fundacija in njegova nekdanja prodajalka umetnin Margo Leavin.

Na ramenih velikanov
Baldessari je v duhu Marcela Duchampa, ki je v zgodnjem 20. stoletju preobrnil tradicionalno definicijo umetnosti, ter po vzoru domiselnih kombinacij slik in besed losangeleškega umetnika Edwarda Ruscha, raziskoval jezik in množično kulturo medijev. Ustvarjal je fotografska in videodela, kolaže in fotomontaže.

Ob njegovi retrospektivni razstavi leta 2010 v County Museum of Art v Los Angelesu ga je umetnostni kritik Los Angeles Timesa Christopher Knight označil za "verjetno najbolj vplivnega ameriškega konceptualnega umetnika". "John Baldessari zadnjih 45 let deluje v vrzeli med slikami in slikami kamer," je zapisal Knight in dodal, da je "njegovo čudovito raziskovanje v tej razpoki" pokazalo, da je vrzel plodovito ozemlje ter "pogosto nenavadno in smešno mesto".

(Tudi dobesedni) velikan umetnosti
Pri sestavljanju del iz več podob je umetnik, visok nekaj čez dva metra, svojo nalogo primerjal z nalogami pisateljev detektivk ali poezije, ki gradijo "arhitekturo smisla", tako da soočajo različne elemente.

Tudi v poznejših letih je ustvarjal in eksperimentiral. Pri 85 letih se je odmaknil od popkulture in raziskoval zgodovino. Posvečal se je razvoju grafik in slik za retrospektivo v muzeju Jumex v Ciudadu de Mexico ter razstavo v Los Angelesu. Leta 2018 se je kot animiran gost pojavil celo v nanizanki Simpsonovi.

Baldessari, rojen leta 1931 blizu San Diega, je zanimanje za umetnost pokazal že v otroštvu. Šolski učitelji so spoznali njegov naravni talent in ga pogosto izbrali za slikanje muralov in posebne projekte. To ga je opogumilo, da je z umetnostjo nadaljeval, čeprav je očeta skrbelo, da to finančno ni najbolj praktična izbira.

Leta 1957 je magistriral iz umetnosti na današnji državni univerzi San Diego. Deset let je vodil umetniške tečaje v javnih šolah San Diega, preden je dobil mesto docenta za umetnost v San Diegu.

Ko je začel svojo kariero v umetnosti, ni pričakoval, da bo obogatel, je povedal leta 2012: "To počneš, ker verjameš v to. Ne gre za denar." Kljub številnim nagradam in priznanjem je ostal skromen človek. Leta 2017 je povedal: "Hvaležen sem, da sem vpliven po vsem svetu. Ljudje gledajo, kaj počnem. Ne morem zahtevati več kot to."

Njegovo delo je bilo med drugim razstavljeno na Beneškem bienalu v Italiji, razstavi Carnegie International v Pittsburghu, bienalu Whitney v New Yorku in Documenti v nemškem Kasslu. Med številnimi nagradami je leta 2009 dobil zlatega leva za življenjsko delo na Beneškem bienalu.