Novico o smrti je sporočila njena družina.

"Že od samega začetka sem se morala s fotografiranjem preživljati in to ni bilo nekaj umetniškega," je fotografinja povedala leta 2014 v intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP.

Bila je pionirka na področju fotografije, ki je pozneje postala prepoznavna kot ulična fotografija. V svoj objektiv je lovila običajne ljudi, večinoma zunaj. Obenem je bila tudi iskana portretna fotografinja umetnikov.

Veljala je za predstavnico humanizma v fotografiji skupaj z Robertom Doisneaujem, Willyjem Ronisom, Edouardom Boubatom in Izisom.

Med drugim je fotografirala skladatelje, kot sta Benjamin Britten in Igor Stravinski, priznanega violončelista Pabla Casalsa in francoskega slikarja Fernanda Legerja.

Delala je tudi za več revij in časopisov, znanih v Ameriki in Evropi, kot so Vogue, Paris Match, Life, Time, Town and Country, Holiday, Newsweek, Picture Post in Die Woche. Pozornost se je pozneje preusmerila na dokumentarno fotografijo in kot fotografinja potovala po ZDA, v Egipt, Indijo, Maroko in Mjanmar.

"Bila sem obrtnica, fotografska obrtnica," je dejala Sabine Weiss, ki se je s fotografijo začela ukvarjati že leta 1942, ko se je iz Švice preselila v Pariz. Pozneje je postala francoska državljanka.

Leta 1949 je odpotovala v Italijo in spoznala ameriškega slikarja Hugha Weissa, s katerim se je poročila 23. septembra 1950. Par je posvojil hčer Marion. Njen dekliški priimek je bil sicer Weber.

Njena dela so prikazovali na fotografskih razstavah po vsem svetu, obenem pa so tudi del stalnih zbirk najpomembnejših muzejev, kot so MoMa, newyorški Metropolitanski muzej in pariški Centre Pompidou, še piše AFP.

Leta 2017 je fotografinja svoj celoten arhiv, ki je med drugim obsegal 200.000 negativov in 2000 diapozitivov, podarila Musée de l’Éulysée.