Za razstavni projekt sta se povezala Center sodobnih umetnosti Črne gore oz. tamkajšnji Laboratorij zbirke umetnosti neuvrščenih držav iz Podgorice in Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. Razstava je vrata v Slovenj Gradcu odprla v soboto, na dan, ko zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic, hkrati pa je bila to tudi obletnica odprtja mednarodne razstave Mir, humanost in prijateljstvo med narodi, ki so jo v Slovenj Gradcu odprli leta 1966.

Kustosinje Nada Baković, Marina Čelebić, Anita Ćulafić, Natalija Vujošević, Katarina Hergold Germ in Andreja Hribernik so razstavo pripravile kot dialog med deli iz zbirk obeh ustanov, hkrati pa je projekt tudi aktualizacija teh del skozi intervencije sodobnih avtoric in avtorjev.

K sodelovanju so namreč povabile umetnice Jasmino Cibic, Ano Hoffner ex-Prvulovic*, Ireno Lagator Pejović, skupino Nonument Group ter umetnika Đorđa Balmazovića (Škart) in Ivana Šukovića. Poleg umetniških del je na razstavi prikazana tudi Kartografija mednarodnih kulturnih sodelovanj Jugoslavije z državami v razvoju avtorice Teje Merhar.

56 držav, ki so podarile umetnost
Center sodobnih umetnosti Črne gore hrani zbirko umetniških del, ki so jih države članice gibanja neuvrščenih podarile takratni Galeriji umetnosti neuvrščenih držav Josipa Broza – Tita, ki je bila ustanovljena leta 1981 v Podgorici. Na podlagi daril se je izoblikovala zbirka, ki šteje okoli 800 del iz 56 držav članic gibanja neuvrščenih in držav v razvoju in za katero danes skrbi pozneje ustanovljen Center sodobnih umetnosti Črne gore.

Arhiv odprt za sodobne (re)interpretacije
V sklopu Laboratorija zbirke umetnosti neuvrščenih držav zbirko in arhiv odpirajo raziskovalcem in umetnikom, ob tem pa izpostavljajo zgodovinski kontekst zbirke in skozi različna sodelovanja, kot je tokratno, spodbujajo nove načine interpretacij zbirke.

Izbrana dela iz te zbirke so kustosinje postavile v dialog z deli, ki jih v zbirki Galerija za mir hrani Koroška galerija likovnih umetnosti. To so dela, ki so jih galeriji podarili umetniki, sodelujoči na mednarodnih razstavah pod okriljem ZN-a, z idejo, da se v Slovenj Gradcu vzpostavi galerija, ki bo zastopala ideje miru, solidarnosti in mednarodnega sodelovanja.

"Boljša prihodnost" je večno aktualen cilj
Zbirki imata številne vzporednice in med drugim predstavljata idejo aktivne vloge umetnosti v družbi pri njenem preoblikovanju. Hkrati sta obe pričevalki neke preteklosti, ki je bila kljub ideološkim okvirom usmerjena v razmišljanje in zamišljanje boljše prihodnosti, so med drugim poudarili na novinarski konferenci pred odprtjem razstave.

Razstava sporoča, da zamišljanje neke boljše prihodnosti v preteklosti ni nujno, da se ta konča, je med drugim dejala direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik. "Tudi danes si moramo neko boljšo prihodnost zamišljati. In lahko se navdihujemo pri tem, kar je bilo v preteklosti zastavljeno, ni nam treba začeti graditi znova," je dejala.

Dodala je, da razstava poudarja pomen zavedanja, da so vse te vrednote, ki jih zagovarjamo, še vedno aktualne prav zaradi tega, ker niso samoumevne. Enakopravnost ni samoumevna, spoštovanje drug drugega in solidarnost nista samoumevna, je spomnila odhajajoča direktorica galerije Hribernik.

Razstava Zbirke za solidarno prihodnost bo v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu na ogled do 16. marca prihodnje leto, nato pa se bo predvidoma selila še v Črno goro, so še povedali na novinarski konferenci. Kot so dodali, je naslov razstave po naključju enak nazivu v Sloveniji nastajajočega ministrstva za solidarno prihodnost.