Delavnica kot vitalen, odprt in pretočen produkcijski prostor je omogočila več mladim generacijam, da so uresničile svoje ustvarjalne zamisli.

Na ogled bo izbor grafik, plakatov, zloženk ter naslovnic knjig in revij, ki jih danes hranijo največ sami ustvarjalci in sopotniki ter predstavljajo pisano materialno dediščino ekonomskega in kulturnega dogajanja v zadnjih letih samoupravnega socializma.

Prostor za eksperimentiranje v grafični umetnosti
Kot je zapisala kustosinja Lilijana Stepančič, je SOG kot edinstveni družbeni produkcijski prostor v samoupravnem socializmu zaznamovalo anarhistično (ne v smislu političnega delovanja) delovno okolje ter odprtost do eksperimentov in novosti v umetniški grafiki in oblikovanju.

Zamisel so oblikovali prijatelji in sošolci na ljubljanski srednji šoli za oblikovanje in jo nato izvedli v okviru Kulturnega študentskega društva Forum, ki jim je dalo v uporabo prostore v IV. bloku študentskega naselja v Rožni dolini.

Začetno ekipo so sestavljali Simon Mlakar, Marjan Rogelj, Aleš Sedmak, Andrej Trobentar, Pavle Učakar, Rajko Vidrih in Miha Vipotnik. Z leti so se jim pridružili Tomaž Kolarič, Miloš Markovič, Zdravko Papič, Dušan Pirih Hup, Jure Primožič, Albedwin Razzak, Tugo Sušnik in Smiljan Šiška.

SOG je delil produkcijo na umetniško grafiko in oblikovanje. Poglavitna lastnost umetniških grafik je odmik od takrat dominantne ljubljanske grafične šole in vzpostavitev nove in raznolike estetike, ki se poleg klasičnih izvedb naslanja na avantgardno izročilo, uporabo fotografije in hibrid med plakatom in grafiko.

Vsi kultni dogodki alternativne scene
V SOG-u so našle primeren produkcijski prostor kontrakultura, subkultura in alternativa. Tu so med drugim natisnili plakate za nastope glasbenikov in glasbenih skupin alternativnega roka, eksperimentalne in elektronske glasbe ter postpunka. Tudi plakati za danes kultne dogodke alternativne ljubljanske scene v 80. letih preteklega stoletja, kot so prvi festival progresivne rokovske glasbe RIO leta 1980, simpozij Kaj je alternativa leta 1984, prvi festival Magnus sekcije Homoerotičnost in kultura istega leta ter razstavi v Galeriji Škuc Was is Kunst, Marinela Koželj? Raše Todosijevića leta 1981 in Back to USA leta 1984, so produkti SOG-a.

Credo nadvse podoben kot pri Warholu
Eden izmed sodelavcev prve ekipe sogovcev je SOG poimenoval slovenska The Factory. Primerjava s sitotiskarskim studiem Andyja Warhola po besedah kustosinje ni fantaziranje. SOG in The Factory sta bila prostora ustvarjanja, svojevrstne ekonomije in vzpostavljanja skupnostnih vezi. Presegla sta ustaljena pravila druženja in kanone ustvarjanja. Združevala sta visoko in množično kulturo oziroma dominantno in obrobno. Poleg tega sta The Factory in SOG prežemala produktivna anarhistična organizacija dela ne kot zavesten delovni princip, temveč kot izraz duha časa med mladino, ki se je oddaljevala od dominantnih kulturnih norm.
Razstava bo na ogled do 21. aprila.