Cattelan je delo, iz 18-karatnega zlata izdelano straniščno školjko, pomenljivo poimenoval Amerika. Gre za skulpturo iz leta 2016, leta 2019 pa je bila vključena v razstavo del italijanskega umetnika v Blenheimski palači, sicer rojstni hiši Winstona Churchilla. Školjka, ki je bila zavarovana za 4,8 milijona funtov, je bila v sklopu razstave priključena na vso potrebno napeljavo in bila torej povsem delujoča.

Na sodišču v Oxfordu sodijo trem moškim – 39-letni Michael Jones je obtožen vloma, izrekel se je za nedolžnega. 36-letni Fred Doe in 40-letni Bora Guccuk sta obtožena zarote za prisvojitev ali prenos kriminalne lastnine, konkretno zlata, kar oba zanikata. Že lani je ob branju obtožnice krivdo vloma priznal 39-letni James Sheen.

Tožilec Julian Christopher je glede primera dejal, da je bil vlom skrbno načrtovan in hitro izpeljan. "Moški, kot kaže jih je bilo pet, so malo pred 5. uro zjutraj v dveh ukradenih vozilih, tovornjaku isuzu in avtomobilu golf, zapeljali skozi zaklenjena lesena vrata v pritličje Blenheimske palače. V stavbi so bili vsega skupaj pet minut. Tako drzno plenjenje očitno ne bi bilo mogoče brez veliko priprav," njegove besede navaja portal Art Newspaper.

Temeljite priprave na krajo
Kot je še povedal tožilec, naj bi Jones v tednu pred vlomom domnevno dvakrat obiskal palačo, enkrat že pred razstavljeno straniščno školjko in enkrat potem, ko je bila že nameščena in priključena. Samega kipa nikoli niso našli, kot kaže, so ga razrezali na več manjših kosov zlata. Dva med osumljenci sta uporabljala besedo 'avto' kot geslo za ukradeno zlato, kontaktirala pa sta z zlatarno v londonski zlatarski četrti Hatton Garden.

Uporaba školjke, ki je bila priključena na kopalniško napeljavo palače, je bila za obiskovalce mogoča le ob predhodni rezervaciji termina. Predtem je bilo zlato stranišče na ogled v Guggenheimovem muzeju v New Yorku.

"Želim si, da bi šlo za akcijo po navdihu Robina Hooda"
Na krajo se je odzval tudi Cattelan, ki je za New York Times tedaj dejal: "Amerika je bila en odstotek za 99 odstotkov in upam, da je še zmeraj. Želim biti pozitiven in mislim, da je kraja nekakšna akcija, ki jo je navdihnil Robin Hood. Želim si, da je šlo za potegavščino." Kot je še dejal, je sicer šlo za smrtno resno zadevo, četudi "celo malce nadrealistično, saj je bil predmet kraje vendarle stranišče".

Cattelanova Amerika je bila v palači Blenheim umeščena v sobo poleg tiste, v kateri se je leta 1874 rodil Churchill. V napovedi razstave je pisalo, da je umetnino mogoče razumeti kot komentar družbenih, političnih in ekonomskih razlik v ZDA. "Kar koli jeste, kosilo za 200 dolarjev ali hrenovko za dva dolarja, rezultati so enaki, kar zadeva stranišče," je o delu razmišljal umetnik.

Leta 1960 rojeni Maurizio Cattelan velja za ene vidnejših in kontroverznih imen sodobne umetnosti. S svojimi deli in disruptivno umetnostjo, s katero se včasih giblje tudi onkraj meja zakonitega, pogosto dviga prah. Lani je bil izbran, da ob nekaterih drugih umetnikih izdela zunanjo instalacijo za vatikanski paviljon. Šlo je za eno presenetljivejših predstavitev lanskega bienala – saj je bil vatikanski paviljon umeščen v beneški ženski zapor Giudecca, kjer so pri izdelavi nekaterih del sodelovale tudi tamkajšnje zapornice. Cattelan je znan tudi po satiričnih hiperrealisitčnih skulpturah, kakršen je bil kip nekdanjega papeža Pavla II. v resnični velikosti, ki ga na tla podre meteorit – delo je naslovil Deveta ura (kdor je videl film Konklave, se bo spomnil prizora, ki aludira na to umetniško delo). Pred več kot desetletjem je razburjal s skulpturo klečečega Hitlerja, ki jo je umetnik postavil na območje zloglasnega varšavskega geta.

Lani pa je ves svet o njem govoril, ko je njegovo banano, s trakom nalepljeno na steno, vlagatelj v kriptovalute kitajskega rodu Justin Sun kupil za 6,2 milijona ameriških dolarjev (dobrih 5,8 milijona evrov). Umetnik je z banano želel odpreti premislek o tem, kaj (v umetniškem svetu) zares cenimo.