Tako meni hrvaški fotoreporter Saša Kralj, ki je odprl prvi letošnji sklop neformalnega izobraževanja o fotografiji v organizaciji Galerije Jakopič. S serijo delavnic, s katerimi so začeli sicer že leta 2017, a jih je po dveh letih izvedb prekinila epidemija, pristopajo k fotografiji na nekoliko drugačen način. V ospredju ni toliko tehnični vidik, temveč pogled tistega, ki stoji za objektivom. S tem pa želijo opomniti, da za fotografijo kot načinom gledanja na svet stoji razmišljujoče oko.

Saša Kralj, ki se je po fotoreportažah za mednarodne agencije in medije preusmeril v avtorsko in mentorsko delovanje, je na uvodnem predavanju z udeleženci razpravljal o osnovnih načinih razmišljanja, psihologiji gledanja, moči vizualne komunikacije. Kot pravi, je cilj delavnice ozavestiti, kako se vsak človek v vizualni komunikaciji spreminja s to komunikacijo, ki pa je - na žalost ali srečo - nezavedna: "Ker ne moremo ne videti, kadar vidimo." Ozavestiti pa je po njegovem mnenju treba tudi, da je vsakršno objavljanje podob hkrati odgovornost, saj smo v tej komunikaciji tako sprejemniki kot oddajniki.

S celotnim sklopom želijo poudariti, da fotograf ni ločen od okolice in okoliščin, ampak je del tega in nasprotno. "Meja ne obstaja, s tem pa se začnejo tudi možnosti, moč in odgovornost. Tehnične rešitve pa mu pri tem pomagajo," dodaja Kralj. Ena glavnih idej je v tem, da je fotografija vse tisto, česar ne vidimo: "Vse tisto, kar vidimo, ni toliko pomembno."

Proces delavnic je po besedah vodje galerije Marije Skočir zamišljen kot medsebojna izmenjava izkušenj, kar omogoča vzajemno rast. Serija je sestavljena iz petih delavnic, kjer vsaka temelji na določenem fotografskem žanru in metodološko uvaja komplementarne izobraževalne metode, kot so NLP, Kolbova teorija učnih slogov, 4MAT sistem.

Več pozornosti avtorskemu in kritičnemu izražanju
Poleg Saša Kralja in Marije Skočir sodelujejo na delavnicah še fotograf Matevž Paternoster, multimedijski umetnik in oblikovalec Metod Blejec ter Janja Rebolj, ki deluje na področju izobraževanja odraslih. Pri snovanju letošnjih delavnic so izhajali iz tega, kaj je zanimalo dosedanje udeležence, to pa je avtorsko in kritično izražanje, tudi konceptualno in dokumentarno, zato bodo večino časa namenili temu, pravi Blejec.

Na eni od delavnic pa bodo poudarili, da fotografija ni le izdelek, ampak dolgotrajen postopek, ki zahteva čas, energijo in angažma.

Paternoster je za to priložnost postavil camero obscuro, ki v galerijo projicira podobe s Slovenske ceste. To napravo po njegovih besedah v Sloveniji večinoma povezujemo s fotografijo, čeprav je bila uporabljena tudi v družboslovju ali v naravoslovju za, denimo, razlago odklona svetlobe ali barvni spekter.

Oči vidijo nekaj, interpretacije ali razlage pa smo naučeni
Osnovna ideja je bila, da s fizičnim vstopom vanjo dobimo neko novo izkušnjo, da smo na neki način razbremenjeni percepcije, predvsem skozi tehnološko komponento. "Skozi to, kar camera obscura projicira, se da marsikaj spet na novo interpretirati," pravi. Na ta način je mogoče videti, kako se stvari, ki jih možgani razlagajo, vpričo gledalca spreminjajo: "Oči vidijo nekaj, interpretacije ali razlage pa smo naučeni."

Načinov je toliko, kolikor je ljudi
Udeleženki Ani Geršak, ki se ukvarja z literarno kritiko in urednikovanjem, je delavnica v celoti spremenila pogled na to, kaj je fotografija in kako pristopati k ustvarjalnemu procesu. Delavnice se udeležuje že drugič, od novega sklopa pa pričakuje nadgradnjo in soočenje z drugačnimi načini gledanja na svet: "Ker načinov je toliko, kolikor je ljudi."