Odprtje mednarodne fotografske razstave v prvem preddverju Cankarjevega doma bo pravzaprav tudi odprtje tematskega festivala Slovenija 2050, ki ga organizirajo v tem hramu kulture. V okviru festivala bodo skozi niz predavanj, razstav in drugih dogodkov razmišljali o prihodnosti Slovenije, česar pa se seveda ni smiselno lotiti mimo širšega globalnega konteksta.

Od "kraje duš" do kraje podatkov
Vse od izuma je fotografija ‒ tako v smislu fotografskega posnetka kot njenega širšega družbenega aparata ‒ vedno prežeta z vero v prodorno, skoraj čarobno moč. Od zgodnjega prepričanja v njeno zmožnost "kraje duš" do sodobnega prepričanja v njeno moč "kraje podatkov" se je naše razumevanje izvora te moči spreminjalo in razvijalo. V preteklosti je izviralo iz dojemanja fotografije kot čarobne emanacije stvarnosti, danes pa vse bolj nastaja iz njene vpetosti v podatkovne sisteme (in njene zmožnosti manipulacije) znotraj vseprisotnega aparata družbenega nadzora.

Fotografiji nikoli nismo odrekli njenih izvornih mističnih lastnosti ‒ in tako ostaja ena izmed najbolj magičnih tehnologij današnjega časa, so še zapisali v Cankarjevem domu, kjer so razstavo pripravili v sodelovanju z Zavodom Membrana in revijo Fotografija.

Puščica, ki prestreli resničnost
Fotografiji je bila v tako zelo raznolikih praksah ‒ kakršni sta na primer fotoreporterstvo in spiritualistična fotografija ‒ zadana naloga, da lahko razkrije več kot človeški pogled, da kot puščica prestreli resničnost, da nevidno naredi vidno, odsotno prisotno, daljne bližnje ter da nas popelje onkraj omejitev človeške zaznave in onkraj fizičnih omejitev prostora in časa. Da gradi iluzorne in fantastične krajine ter hkrati razbija iluzorične predstave o svetu.

Fotografija nam je dala novo ‒ izrazito fotografsko ‒ razsežnost videnja in nikoli ni nehala vznemirjati našega raziskovalnega duha pri odkrivanju vsega neznanega, nevidnega, nerazumljivega, pretiranega, začaranega ‒ čarobnosti sveta, torej. Kot so še zapisali v Cankarjevem domu, ta posebna moč fotografije danes še zmeraj vztraja, le da je njeno nekdanjo "analogno" magijo nadomestila nova. Gre za veliko bolj izmuzljivo, neobvladljivo in nedojemljivo magijo algoritemskih enačb, strojnega vida, virtualne in obogatene resničnosti ‒ magijo naše distopične prihodnosti.

Razstavo Zajčja luknja, ki nosi podnaslov Fotografija, magija in resničnost, odpirajo drevi ob 20. uri, na ogled bo do 1. marca.