Tako so zapisali v ljubljanski Galeriji Vžigalica, kjer se bo nocoj ob 21.30 začel 16. festival Svetlobna gverila, ki ga letos označuje Sence in refleksije. Poleg skupinske razstave v Galeriji Vžigalica bodo svetlobne instalacije zaživele tudi na zunanjih površinah v neposredni okolici galerije in izbranih lokacijah po Ljubljani.

Tema letošnjega festivala Svetlobna gverila, ki bo trajal do 18. junija, je zastavljena široko, so o festivalu zapisali na spletni strani Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Dodali so, da je bil program letošnje Svetlobne gverile oblikovan z mislijo na aktualni čas, ki zahteva poglobljeno motrenje nas samih in naše okolice. "Umetnost je od nekdaj nastavljala zrcalo zunanjemu svetu in tudi na pričujoči festivalski ediciji lahko srečamo vrsto projektov, ki tako ali drugače reflektirajo aktualni trenutek ter raziskujejo njegove politične ali socialne implikacije, po drugi strani pa se podajajo v izrazito subjektivno zastavljene komentarje osebne oziroma družbene stvarnosti. Aluzije na bližnjo in daljno preteklost se kot sence iz davnine razlivajo po sedanjosti in nas kot gledalce nagovarjajo z različnimi zgodbami, ki se dotikajo naših čustev in razuma," so še zapisali.

Na skupinski razstavi v Galeriji Vžigalica bodo nove produkcije domačih umetnikov, ki se jim pridružujeta gosta iz tujine. Interdisciplinarni kolektiv Stran22 predstavlja novo instalacijo Ambigram. Projekt, ki temelji na principu camere obscure, že s samim naslovom implicira določeno dvoumnost, ambigviteto podobe, ki se prelamlja in gledalca tako vpelje v svet med navideznostjo in resničnostjo.

Madžarski umetnik Erik Matrai je s projektom Turul poustvaril istoimensko božansko ptico, ki nastopa v madžarski mitologiji. Projekt se na ironičen in kritičen način odziva na sprego visokotehnoloških nadzornih orodij in predmodernih političnih teženj, ki v marsikateri deželi odločno oblikujejo aktualno družbeno stvarnost.

Umetnica s pomočjo svetlobe manipulira z gledalčevim odsevom
Projekt Disociacija Ane Karlin izhaja iz raziskovanja in tematiziranja človekove fizične podobe kot ključnega elementa, ki določa posameznikovo identiteto. Umetnica s pomočjo svetlobe manipulira z gledalčevim odsevom in posledično ustvarja nove oblikovne in pomenske plasti avtoportreta.

Sorodne poudarke pri raziskovanju človekove fizionomije najdemo tudi v projektu nemškega umetnika Moritza Wehrmanna. Projekt z naslovom Alter ego zahteva dva gledalca, katerih podobi se ob samoopazovanju poenotita in postaneta eno, s čimer se ustvarja nenavadna potujitev. Delo tako ustvarja občutek izgube lastnega jaza (identitete), osamitve in hkrati popolne empatije do Drugega.

Pod projekt z naslovom Mesto – skica se podpisujeta Andrej Štular in Janez Grošelj. Avtorja sta zasnovala celostni prostorski ambient s številnimi detajli, kamor se med statične podobe vrinja niz gibljivih elementov in vsakovrstnih strojnih mehanizmov, ki gledalcu s pomočjo svetlobe, senc in zvoka pričarajo dinamično kakofonijo sodobnega mesta.