V Galeriji P74 bo od danes do 5. decembra na ogled razstava Tadeja Pogačarja z naslovom Živali, hiše, ljudje. Zgodnja dela. Kot so zapisali v galeriji, gre za prvo predstavitev del, nastalih med letoma 1975 in 1980, ter prikaz osnovne orientacije in topografije Pogačarjevega delovanja.

Sorodna novica 20 let po CODE:RED nova povorka za pravice spolnih delavk

Prvi navdih: pri tabornikih
Razstava po besedah kustosinje Lilijane Stepančič predstavlja Pogačarjevo kreativno delovanje v omenjenem obdobju, poleg tega prinaša oris socialnih okolij, ki so nudila prostor svobodi ustvarjanja in pomembno vplivala na umetnikov osebni razvoj. V drugi polovici 70. let minulega stoletja je Pogačar v taborniškem odredu soustanovil klub Imbecili in skupino IZS, ki sta konceptualno sooblikovala (parazitirala) odredov program. Ta je bil inovativen, pri čemer so imele poseben pomen kulturne aktivnosti – gledališke predstave, akcije v naravi in dialog o pomenu skupnosti, metodah učenja in izobraževanja.

V tem obdobju je bilo za Pogačarja najpomembnejše glasbeno ustvarjanje; najprej v skupini Odpad (1977), nato Naoportus (1978) in končno Srp (1979-1984). Njihove začetke je zaznamovala eksperimentalna elektroakustična in repeticijska glasba, postopno pa so izoblikovali avtorsko glasbo z elementi svobodne improvizacije, komorne glasbe, teatra absurda in provokacije.

Sorodna novica Hribi, doline in rudna bogastva: Retrospektiva "parazita" Tadeja Pogačarja

V tem času in okolju so nastali fotografije in performansi, ki so zbrani na razstavi in nekateri razstavljeni prvič. Ob nastanku dela niso bila vključena v umetnostni sistem oziroma niso imela umetnostnega občinstva. Po besedah kustosinje so bila le gradivo, ki postane umetnost šele z vstopom v umetnostni svet, ko ga kot takega potrdi njegovo kompleksno občinstvo in postavitev Pogačarjeve razstave govori prav o tem procesu.

Institucionalna kritika kot podstat mladega ustvarjalca
Poleg tega poimenovanji Imbecili in Odpad napeljujeta na prevpraševanje dominantnih družbenih struktur. Imbecil je namreč provokacija favoriziranja človekovih intelektualnih sposobnosti, ki ga je častila moderna socialistična družba, odpad pa je nekaj, kar družba odvrže. S tem zgodnja Pogačarjeva dela po besedah kustosinje postavljajo vprašanja o kompleksnem odnosu človek-narava-kultura. Z današnjim pogledom na umetnost vsebujejo institucionalno kritiko. To specifično umetniško prakso, nastalo v konceptualnih umetnostih, pa je treba po njenem mnenju pri Pogačarju razumeti širše od kritike umetnostnih institucij in umetnostnega sistema in vanjo vključiti dominantne institute družbe.

Umetnik Tadej Pogačar se je v svoji najzgodnejših delih pravil za urejanje družbenih razmerij in stanj loteval tako, da jih je ludistično in absurdno preobračal. Njegova zgodnja dela torej izražajo ustvarjalne značilnosti, ki prežemajo njegov celotni opus, je še zapisala Lilijana Stepančič.

Tadej Pogačar se je rodil leta 1960 v Ljubljani. Vpisal se je na študij etnologije in umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, leto pred zaključkom študija pa se je vpisal še na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani, smer slikarstvo, kjer je diplomiral leta 1988 in leta 1990 končal še slikarsko specialko.

Ob razstavi, ta bo danes na ogled od 18. do 20. ure, nato pa po urniku galerije, v Galeriji P74 napovedujejo tudi izid nove Pogačarjeve knjige umetnika z naslovom False Memories. Tanti saluti e bacci. Knjiga tvori celoto s knjigo Gozdar. Izgubljeni spomini, ki je izšla lani.