Razstava predstavlja dela, ki so nastala v časovnem razponu pol stoletja. Vsa se na svoj način ukvarjajo z vprašanjem identitete. Foto: Kunsthaus Graz/N. Lackner
Razstava predstavlja dela, ki so nastala v časovnem razponu pol stoletja. Vsa se na svoj način ukvarjajo z vprašanjem identitete. Foto: Kunsthaus Graz/N. Lackner

V tem kontekstu vlogo telesa raziskuje razstava v Telo in teritorij v Kunsthaus v Gradcu.
Razstava je plod sodelovanja dveh, avstrijske in hrvaške, institucije pod vodstvom slovenskih direktoric – graškega Kunsthausa, ki ga od začetka leta vodi nekdanja direktorica Koroških galerij likovnih umetnosti Andreja Hribernik, in Muzeja sodobne umetnosti Zagreb, ki ga vodi nekdanja dolgoletna direktorica Moderne galerije v Ljubljani Zdenka Badovinac.

Tomislav Gotovac, Zagreb, I love you!, 1981. Foto: Milisav Vesović, Zbirka MSU Zagreb
Tomislav Gotovac, Zagreb, I love you!, 1981. Foto: Milisav Vesović, Zbirka MSU Zagreb

Razstava s celotnim naslovom Telo in teritorij: Čezmejni dialogi, ki jo lahko v Gradcu ujamete do 27. avgusta, združuje kakšnih 100 del. V zagrebški postavitvi je po besedah hrvaških kustosinj Jasne Jakšić in Radmile Ive Janković razstava predstavljala dve vodilni težnji, ki še danes oblikujejo avstrijsko sodobno umetnost – radikalni performans in dediščino feminizma. Avstrijska postavitev (poleg hrvaških kustosinj jo podpisuje še Katia Huemer iz graškega Kunsthausa) ta pogled razširi, z izbranimi deli pa se ozre tako v zgodovino kot v druge regije.

Razstava je s podnaslovom Umetnost in meje v Avstriji danes svojo prvo uresničitev doživela decembra lani v zagrebškem MSU-ju, v graški postavitvi je razširjena s poglavji iz območja nekdanje Jugoslavije oziroma "dežele vmes", kot je nekdanjo skupno državo imenovala zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka Nena Dimitrijevic. Tema telesa in ozemlja oziroma njunega medsebojnega razmerja je obenem vstopna točka v pokus razumevanja vzpostavljanja umetniškega prizorišča povojne Jugoslavije, ki je bila razpeta med formiranje lastne specifične vizualne retorike in poskusom odzivanja na vodilna umetniška gibanja Zahoda. Tam so gibanja vznikala iz drugačnih ekonomskih, družbenih in političnih okolij, kot je bilo tisto, ki je produciralo umetniška prizadevanja v Jugoslaviji. V veliki meri ga je določalo tako zadržanost oblasti do nagibanja k zahodnim trendom kot neurejen oz. nevzpostavljen umetniški trg.

Katrina Daschner, POMP, 2020. Foto: Katrina Daschner / sixpackfilm
Katrina Daschner, POMP, 2020. Foto: Katrina Daschner / sixpackfilm

V osmozi vsesplošno razširjenega boja za demokratizacijo in svobodo, ki je konec 60. let zajel velik del sveta, je na vizualnem področju v prostoru nekdanje Jugoslavije opaziti težnje, ki so v marsičem sorodne tistim v avstrijskem prostoru, četudi so nastajale v zelo drugačnih okoliščinah in ob drugih pogojih. Časovno začne razstava prav v prelomnih 60. letih, z deli, ki nastajajo do današnjega dne, pa skuša pokazati še vedno prisotno premišljevanje o razmerju med identiteto in našo telesnostjo ter preseganju oz. osvobajanju telesa od identitetne inskripcije.

Na razstavi skušata kustosinji pokazati, kako se je premišljevanja o ranljivosti telesa, ki je na začetku 20. stoletja v avstrijski umetnosti postalo ena od vodilnih tem, razvijalo v prelomnih gibanjih poznih 60. let in v uporu proti kategoriziranju, klasificiranju ter nadziranju človeškega telesa še danes ni izginilo iz obzorja družbe in umetnosti.

Marina Abramović, Rhythm 0, 1974. Foto: Courtesy of the Marina Abramovic Archives / Bildrecht, Wien 2023
Marina Abramović, Rhythm 0, 1974. Foto: Courtesy of the Marina Abramovic Archives / Bildrecht, Wien 2023

Skupinska razstava ima močan slovenski pečat – tu so dela skupine OHO, kolektiva Irwin, Ane Nuše in Sreča Dragan, Marine Gržinić & Aine Šmid, Lee Culetto in Laibacha (mimogrede, dela prihajajo med drugim iz zbirke Moderne galerije in Umetnostne galerije Maribor). Sicer pa so predstavljeni še Marina Abramović, Josef Bauer, Anna Brus, Günter Brus, CLUB FORTUNA, Josef Dabernig, Katrina Daschner, Vlasta Delimar, Ines Doujak & John Barker, VALIE EXPORT, Susanna Flock, Gelitin, Tomislav Gotovac, Igor Grubić, Nilbar Güreş, Peter Gerwin Hoffmann, Sanja Iveković, Željko Jerman, Anna Jermolaewa, Birgit Jürgenssen, Richard Kriesche, Nina Kurtela, Katalin Ladik, Luiza Margan, Marko Marković, Branko Milisković, F. J. Nestler-Rebeau, Friederike Pezold, Neli Ružić, Toni Schmale, Mladen Stilinović, Ingeborg Strobl, Slaven Tolj & Marija Grazio, Milica Tomić, Peter Weibel, Erwin Wurm in Vlasta Žanić.

Josef Dabernig, Heavy Metal Detox, 2019. Foto: Josef Dabernig, Bildrecht, Vienna 2023
Josef Dabernig, Heavy Metal Detox, 2019. Foto: Josef Dabernig, Bildrecht, Vienna 2023