Razstava v razstavišču KiBela je zvočna zaprtokrožna instalacija, v kateri sedem usmerjenih zvočnikov, razporejenih v dva zaprta kroga, pri čemer je en vstavljen v drugega, oddajajo zvok, ki ga prek mikrofonov prejemajo iz okolice. Na tak način ustvarjajo pogoje za zvočno izkušnjo, ki ohranja zvočni feedback.

V nasprotju s predhodnimi deli, v katerih je uporabljal nadzorne kamere, se bo v Mariboru osredotočil izključno na medij zvoka. Z uporabo njegove neotipljivosti, nematerialnosti in nevidnosti podpira idejo fizične odsotnosti opazovalca, značilnega za nadzorni sistem.

Postavitev je nastala v produkciji Muzeja moderne in sodobne umetnosti z Reke in v koprodukciji KID-a KIBLA. Kuratorka razstave Sabina Salamon iz reškega muzeja je v spremljevalnem besedilu razstave zapisala: "Toni Meštrović se v seriji razstav Vdiranje v sistem (2018), Nadziranje nadzora (2020) in Prisluškovanje (2022) ukvarja z raziskovanjem tehnologije videonadzora, bodisi njenih lastnosti tehničnega orodja bodisi njenih družbenih implikacij. Pri tem ga moč nadzorujočega pogleda zanima v enaki meri kot njegove stranpoti, utvare in slabosti, o katerih se redko razpravlja, v vsakdanjem življenju pa ne sprašuje."

Ker se Meštrović po njenih besedah zaveda, da ljudje, ki jih spremljajo ulični nadzorni sistemi, opazovalcu v glavnem ostajajo neznani in da tisti, ki gledajo zaslone, nimajo možnosti, da bi sistematično identificirali in klasificirali ljudi v javnem prostoru, se nagiba k sklepu, da je nadzor sam po sebi odvečen in da prava grožnja ni opazovanje drugih.

"Gre za nekaj povsem drugega, kar je najlažje razložiti s pogosto citiranim stavkom, da se 'disciplina najprej loti razvrščanja individuov v prostoru' (M. Foucault, Nadzorovanje in kaznovanje, 1977), ki med drugim pojasni, da moč nadzorujočega pogleda leži v njegovi sposobnosti, da spodbudi konformizem. Občutek, da smo pod nadzorom, namreč ustvarja občutek, da smo potencialni kršilci. Vedenje, da obstajajo informacije, ki so pripravljene pričati v nekem prihodnjem času, je dovolj za to, da naše misli preganjajo s tesnobo obtoženca."

Instalacija sodi v niz eksperimentov, pri katerih je končni rezultat kljub tehnični stabilnosti nepredvidljiv, so zapisali v KID-u Kibla.

Toni Meštrović (1973) je multimedijski umetnik, ki najpogosteje deluje na področju video in zvočnih instalacij. Od leta 1992 dejavno sodeluje na skupinskih in samostojnih razstavah ter videofestivalih na Hrvaškem in v tujini. Je dobitnik številnih štipendij in nagrad, kot izredni profesor pa predava na Oddelku za film in video Umetniške akademije Univerze v Splitu.