Hiša je v lasti Fundacije Brunhilde Moll, ki jo je kupila po tem, ko mesto Düsseldorf in zvezna dežela Severno Porenje - Vestfalija pred tremi leti nista pokazala zanimanja za ta zgodovinsko pomemben objekt. Kot so napovedali v fundaciji, bodo v prihodnosti v hiši nastanili štipendiste in tam organizirali pogovorne večere in razstave. Fundacija prav tako domuje v njej od letošnjega poletja.

Od začetka 20. stoletja v hiši živelo več kot 20 umetnikov
Brunhilde Moll (1936) je sicer svojo fundacijo v Düsseldorfu ustanovila januarja 2020. Namen fundacije je tako spodbujanje kot ohranjanje umetnosti in kulture, še posebej nadarjenih mladih umetnikov, kot tudi spodbujanje znanosti in raziskav na področju raziskovanja možganov, so zapisali v sporočilu za javnost.

Stavba na Drakeplatzu 4 v meščanski četrti Oberkassel je bila pomembno zbirališče düsseldorfske umetniške scene preteklega stoletja. Hišo je dal leta 1908 zgraditi kipar Albert Pehle, od takrat in do leta 2023 pa je na tem naslovu živelo in delovalo več kot 20 umetnikov iz najrazličnejših panog, ki so pustili trajen pečat na stavbi.

Zapuščina slavnih stanovalcev za prihodnost
Fundacija Brunhilde Moll se zavzema za ohranitev hiše tako za mesto Düsseldorf in širšo regijo ter navsezadnje za Evropo kot kulturno območje. Ohraniti želijo zgodovinsko zapuščino slavnih stanovalcev in jo popeljati v prihodnost, so še sporočili iz fundacije.

Ob odprtju hiše za javnost v preteklem mesecu so v njej odprli tudi razstavo 60 del Josepha Beuysa, ki jih spremljajo fotografski utrinki iz njegovega življenja. "Tu so bili Beuysovi možgani doma," je dejal kustos Gerhard Finckh, sicer nekdanji direktor muzeja Von der Heydt v Wuppertalu in član ekipe, ki je preuredila prostore nekdanjega Beuysovega domovanja.

"Prizadevamo si ustvariti živahen kraj za sodobno umetnost in kulturo, ki v enaki meri omogoča umetniško produkcijo in diskurz. Zaznavamo, da sama hiša – tako včeraj kot danes – kot sodoben prostor, ki izžareva odprtost in vabi na izmenjavo," pa je dejala umetniška vodja Elza Czarnowski.

Sorodna novica Stoletje velikega Josepha Beuysa, ki je zase trdil, da je umetnik le, če je vsakdo umetnik

Po Finckhevih besedah je Beuys od leta 1961 do smrti v hiši živel in v njej tudi imel atelje. Leta 1975 se je z ženo Evo ter otrokoma Jessyko in Wenzlom preselil v bližnje stanovanje, v hiši na Drakeplatzu 4 pa je še zmeraj imel atelje in prostor za razmišljanje. Iz Beuysovega obdobja se je tam denimo ohranila vrtna miza na dvorišču, ki jo je sam izdelal iz preprostih kvadratnih kamnitih plošč, zloženih v stolpiče, na katere je poveznil belo ploščo iz marmorja.

Joseph Beuys se je rodil leta 1921 v Krefeldu in se na študij odpravil na znamenito akademijo v Düsseldorfu, kjer je pozneje tudi poučeval kiparstvo. Znana je njegova teza o razširjeni plastiki in umetnosti, po kateri je treba z akcijami preseči racionalistično razdeljenost umetnosti, znanosti in kulture. Beuysove avantgardne in provokativne stvaritve prvega obdobja so se pozneje umaknile ritualiziranim dogodkom v korist sožitju človeka in narave. Umrl je zaradi odpovedi srca leta 1986 v Düsseldorfu.