Ulay je sam o sebi dejal, da je najslavnejši neznani umetnik. V mednarodnem umetnostnem prostoru je bil aktiven od konca 60. let 20. stoletja.

Čeprav je bil najbolj prepoznaven po umetniškemu delovanju z nekdanjo partnerico Marino Abramović med letoma 1976 in 1988, je predtem in potem ustvaril impresiven samostojni opus, ki bo zdaj predstavljen javnosti.

Sorodna novica Umrl je Ulay, vizionarski umetnik, ki je premikal meje

Kot piše na spletni strani muzeja Stedelijk, so bili ključni elementi Ulayjevega ustvarjanja proces (kemične) spremembe, prehajanje med identitetami ter razumevanje negotovega in možnega. Prav tako pa imajo nekatera njegova dela tudi močno socialno in politično konotacijo. Ustvarjal je na presečišču med fotografijo in konceptualnimi pristopi, značilnimi za performanse in za body art. Polaroidi, edinstveni objekti in podobe velikih formatov so značilni za njegov opus, med drugim navajajo v muzeju.

Umetnik je bil sicer nemškega rodu ‒ leta 1943 se je kot Frank Uwe Laysiepen rodil v nemškem mestu Solingen, pozneje je živel in ustvarjal v Amsterdamu, v zadnjih letih pa si je dom ustvaril v Ljubljani, kjer je umrl 2. marca letos.

V Amsterdamu se je ustalil v poznih 60. letih prejšnjega stoletja, ko je bilo mesto kalilnica socialnih, političnih in umetniških eksperimentov. In čeprav je pozneje veliko potoval po svetu, je Amsterdam vzel za svoje mesto, v katerega se je rad vračal ter tam živel in delal. Del razstave bo tako posvečen tudi njegovemu odnosu do tega mesta.

Ne galerija, temveč multidisciplinska platforma
Pri postavitvi retrospektive po pisanju spletnega portala Artnet sodeluje tudi Fundacija Ulay, ki je sicer registrirana v Amsterdamu, v Ljubljani pa ima svoj projektni prostor. Ulay je pred smrtjo poudaril, da ta prostor nikakor ni galerija, temveč multidisciplinska platforma, kar odraža tudi njegovega ustvarjalnega duha.

Fundacijo in projekti prostor je Ulay, ki je zadnje desetletje živel v Sloveniji, ustanavljal v letu pred smrtjo, vodi pa ju Hana Ostan Ožbolt.

Projektni prostor v Ljubljani je zaživel novembra lani, namenjen pa je vzpostaviti polja povezovanja, sodelovanja in izmenjave med, predvsem mladimi, umetniki, kuratorji in pisci iz različnih strok in kontekstov, hkrati pa tudi spoznavanju umetnikove zapuščine. Kot še piše Artnet, si je umetnik s tem projektom želel vzpostaviti most med mestoma, ki ju je imel za dom – Ljubljano in Amsterdamom.

Retrospektiva Ulayjevih del bo na ogled do aprila 2021.