Začnimo s kometom. Pred 30.000 leti so naši predniki v jami Altamira ob paleolitskih poslikavah zapustili tudi odtise svojih dlani. To je – ali naj bi bilo – izhodišče za projekt umetniškega kometa, ki vključuje milijone drobnih, mikroskopskih reliefnih selfijev oz. sebkov kot izraz sodobnega človeštva.

Zlata plošča z dokumenti človeške civilizacije
Izvažanje ali prezentiranje naše civilizacije zunajzemeljskim civilizacijam ima sicer starejši datum. Leta 2017 je minilo 40 let od izstrelitve kapsul Voyager, ki vsebujeta 'zlato' ploščo, ki dokumentira človeško civilizacijo. To pomeni, da vsak od obeh Voyagerjev s seboj nosi zbirko podob, zvokov in besedil, ki predstavljajo človeško civilizacijo.

Skupina umetnikov in znanstvenikov se je vprašala, kako bi danes zunajzemeljskim civilizacijam predstavili Zemljane. Ključna beseda je postala sebek. Vsi lahko sodelujejo, pošljejo svoje fotografije, ki jih predelajo v mikroskopske reliefe.

Mikrometrski sebki, prekriti z zlatom
Osnova za to je bilo eksperimentiranje v Jet Propulsion laboratoriju, in sicer je šlo za izdelavo mikroskopskih reliefov, dimenzije 12 mikrometrov na silikonski podlagi, ki naj bi torej po velikosti ustrezali delcem kozmičnega prahu. Zadeva je sicer precej draga, saj morajo biti reliefni sebek prekriti z zlatom. Proces je tudi precej zamuden. Izdelava vsakega reliefa, ki je unikat, namreč zahteva več ur.

Reliefne sebke naj bi vdelali v ledeno kocko, še vedno pa ni čisto jasno, kako naj bi potekala izstrelitev v vesolje oziroma v eno od zemeljskih orbit, kar sicer tudi ni v skladu z naravo kometov, saj ti ne krožijo v zemeljskih orbitah. Vsaka izstrelitev stane tudi več milijonov dolarjev in ne ve se, kdo bi to plačal.

Tudi v dimenzijah se ta 'komet' ne bo mogel primerjati z naravnimi kometi. Verjetno najbolj znan Halleyjev komet ima premer kar 15 kilometrov, ta umetniški komet bo ali bi imel premer 10 centimetrov.

Meteorski dež, ki to v resnici ni
Drugi vesoljski umetniški projekt pa naj bi bil umetni meteorski dež. Naravni sateliti so mešanica prahu in kamenja, ki se razžarijo, ko vstopijo v Zemljino atmosfero. No, tokrat naj bi bilo precej drugače. Tokijsko podjetje Ale namerava majhne satelite napolniti z delci, premera en centimeter. Če bi satelite namestili v pravo orbito in bi delci potovali počasneje kot naravni meteoroidi, bi jih lahko opazovali z razdalje 200 kilometrov.

Ali lahko to pojmujemo kot umetniška projekta, je sicer dvomljivo, zagotovo pa je že zamisel, da si nekdo prizadeva ustvariti umeten komet ali meteorski dež, zanimiva.