Kot je zapisala kustosinja razstave Olga Butinar Čeh, se je umetnost v vseh obdobjih odzivala specifično in v sebi nosila duha časa. Tudi danes tako spremembe v družbi kot v naravi umetnikov ne pustijo neprizadetih. "Le umetniki lahko vidijo nevidno in ustvarjajo nesluteno, predstavljajo nam naš makro- in mikrosvet, pred nas postavijo na ogled sebe in svoje občutke ter nas, če se jim prepustimo, prek svojih umetnin popeljejo v svet kulture in umetnosti," je dodala.

Janez Kardelj (1964) je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral iz slikarstva. Njegov slikarski slog se kaže v raznoliki figurativni postmoderni umetnosti, s katero pogosto s sociološkega zornega kota pripoveduje ali napoveduje filozofske teme. Barbara Kastelec (1976) je diplomirala na isti akademiji, kjer je končala še podiplomski študij. Na svojih slikah prikazuje mikrokozmos, naravo, zrna cvetnega prahu, ki plavajo bodisi v vesolju bodisi v povečanih, izmišljenih, abstraktnih pokrajinah. Predvsem jo zanimajo posledice genskega inženiringa in meje človeške nepremišljenosti.

Metka Kavčič (1960) je po študiju umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru na ljubljanski likovni akademiji diplomirala iz kiparstva, pozneje se je izpopolnjevala v Parizu. Za svoja dela je prejela več nagrad. Boštjan Kavčič (1973) je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomiral tudi iz videa. Pri svojem delu je purist in "prerok" nove čutnosti med avantgardo in reakcijo na drugi strani utopije, za katero si prizadeva in v kateri prepozna novo vrsto svobode na poti evolucijskega zakona, kamor nas vodi skozi svoje artefakte.

Marjeta Medved (1982) je diplomirala iz kiparstva na ljubljanski likovni akademiji. Zanima jo slovanska mitologija. Ustvarja v lesu, njene skulpture so, kot bi izhajale iz umetničinega praspomina ali iz neke primarne biti. Spoprijema se tudi z likovno površino platen, na katerih zasledimo abstraktne krajine, ki pa vseskozi opozarjajo, da jih je izdelala kiparka. Eva Petrič (1983) živi in ustvarja med Dunajem, Ljubljano in New Yorkom. Posveča se fotografiji, grafiki, videu, instalaciji, zvoku, performansu in literaturi.

Mojca Senegačnik (1971) je diplomirala iz slikarstva na ljubljanski likovni akademiji. V zadnjem času se ukvarja s podobami iz življenja in sanj ter ustvarja kolaže. Brane Širca (1971) je diplomiral na Šoli za risanje in slikanje Arthouse v Ljubljani. Bil je na več študijskih potovanjih, izpopolnjevanjih in rezidencah doma in v tujini. Je soustanovitelj in predsednik Kulturno-umetniškega društva Vič ter soustanovitelj in vodja umetniške skupine S.K.U.P. Pri ustvarjanju uporablja različne pristope in materiale ter raziskuje različne tehnike. Zanimajo ga različni vidiki človeškega življenja, prepričanj in vrednot.

Projekt je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) pripravila v sodelovanju z Generalnim konzulatom RS v Münchnu in SKICO – Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu ter ob podpori slovenskega društva GERIS v Nürnbergu. Odprtja razstave so se udeležili veleposlanik RS v Nemčiji Franc But, generalna konzulka RS v Münchnu Dragica Urtelj in vodja Slovenskega kulturnega centra Berlin Saša Šavel Burkart, so sporočili z ZDSLU-ja.