Jakopičevo nagrado za letos prejme slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe, priznanji pa slikarka Uršula Berlot in kiparka Paola Korošec.

Od optične umetnosti do poparta
Akademska slikarka Milena Usenik (1934) je med letoma 1971 in 1976 uvedla inovativno združevanje načel optične umetnosti in poparta, ki je v Jugoslaviji nastajal v popolnoma drugačnih socialnih, širših družbenih ter političnih razmerah kot v zahodnem svetu. Njene stvaritve predstavljajo kritiko potrošniške družbe in njene reprezentacije, navajajo na spletni strani ZDSLU-ja.

Od erotike do krajine
Akademski slikar in likovni pedagog Franc Novinc (1938) se je na začetku svoje ustvarjalne poti v okviru ekspresivne figuralike in novega realizma pridružil mladim slovenskim popartistom ter se nato po krajšem obdobju erotične tematike popolnoma posvetil krajini.

V 60. in 70. letih preteklega stoletja je zaradi raziskovanja svetlobe, prostora in barve postal eden vidnejših t. i. novokrajinarjev, slikarjev, ki so slovensko tradicijo upodabljanja krajine prevrednotili in obogatili z novimi likovnimi izrazi.

Urbani kaos
Prejemnik Jakopičeve nagrade Silvester Plotajs Sicoe (1965) je figuralik in kolorist, navdušen nad nemškim ekspresionizmom ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Slike so večinoma velikih formatov. Pri interpretaciji sveta je zavezan lastni umetniški svobodi. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Specifična je tudi njegova vloga v skupini Divji v srcu, je mogoče prebrati na spletni strani ZDSLU-ja.

Oblike mentalnih prostorov
Vizualna umetnica, akademska slikarka in umetnostna teoretičarka Uršula Berlot Pompe (1973) se umetniško in raziskovalno ukvarja s presečišči umetnosti, znanosti in filozofije.

V eksperimentalni in raziskovalno naravnani umetniški praksi prepleta različne medije in žanre, v videodelih, svetlobno-kinetičnih instalacijah ali risbah raziskuje oblike mentalnih prostorov, vprašanje simulirane narave ter odnose med umom, telesom in tehnomediji.

Pozornost do kulturne dediščine
Delo slovenske akademske kiparke in restavratorke Paole Korošec (1969) se pogosto dotika problematike prostora in se prepleta s skrbjo za ohranjanje kulturne dediščine. V zadnjem času intenzivneje sodeluje z različnimi muzeji in drugimi institucijami na področju arheološke keramike in računalniške 3D-modelacije. Umetniški svet Paole Korošec se pogosto med drugim spopada s konceptualno problematiko.