Christo Vladimirov Javacheff, ki bi 85 let dopolnil 13. junija, je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Sofiji. Bolgarijo je zapustil v času komunizma leta 1958 in se odtlej nikoli ni vrnil. Leta 1957 se je preselil v Prago, nato na Dunaj, nato v Ženevo. V Parizu je leta 1958 spoznal Jeanne-Claude Denat de Guillebon. Rodila sta se istega dne (13. junija) istega leta (1935) in po njegovih besedah ​​"v istem trenutku", postala sta partnerja v življenju in umetnosti.

Leta 1964 sta se preselila v New York in tam živela vse do njene smrti leta 2009. Sprva sta nezakonito prebivala v stavbi v četrti SoHo. Sčasoma sta to stavbo kupila in v njej ostala vse življenje.

Obleči Reichtag v tkanino
Umetnost Christa in njegove pokojne žene Jeanne-Claude so predstavljali efemerni projekti, ki so kmalu po postavitvi hitro izginili, piše NBC. Leta 2005 sta v newyorškem Centralnem parku namestila več kot 7500 vinilnih vrat in Reichstag v Berlinu leta 1995 zavila v tkanino z aluminijastim sijajem. Med najbolj znane projekte spada še denimo 1340 modrih dežnikov, nameščenih na Japonskem, in 1760 modrih dežnikov v Južni Kaliforniji leta 1991.

"Christo je živel polno življenje, ni le sanjal o stvareh, ki so se zdele nemogoče, ampak jih je uresničeval," so ob njegovi smrti zapisali na uradni Facebook strani.

Christo je že ovijal manjše najdene predmete, kot so avtomobili in pohištvo, ko je spoznal Jeanne-Claude. Idejo sta skupaj razvila v oblačenje vedno večjih objektov. Čeprav so bili novi obsežni projekti na prostem in v zaprtih prostorih skupni, je bil do leta 1994 podpisan samo Christo. Odločitev je bila njuna in premišljena, saj je bilo že dovolj zahtevno, da se je en umetnik vzpostavil, sta pojasnila to odločitev.

"Premikajo se z vetrom, dihajo"
V intervjuju za časopis The Art Newspaper je Christo leta 2018 spregovoril o estetiki ovijanja. V primeru Reichstaga je dejal, da je pokrivanje s tkanino skrilo viktorijanske skulpture, ornament in dekoracijo ter "poudarilo glavni delež arhitekture".

"Toda tako kot klasična skulptura tudi vsi najini zaviti projekti niso trdne zgradbe; premikajo se z vetrom, dihajo," je dodal.

Za svoje delo nista nikoli sprejela štipendije ali donacij. "Všeč mi je, da sem popolnoma svoboden, popolnoma neracionalen in brez zahteve po utemeljitvi za to, kar rad počnem," je dejal. "Ne bom se odrekel niti enemu centimetru svobode v zameno za karkoli."

V izjavi za javnost piše, da bo naslednji projekt umetnika, L'Arc de Triomphe, Wrapped, predvidoma izpeljan septembra v Parizu. Od julija do oktobra bo v pariškem centru za sodobno umetnost Centre Pompidouna na ogled razstava o delih Christa in Jeanne-Claude.