Vest o umetnikovi smrti je za nemško tiskovno agencijo DPA potrdil direktor muzeja Bruseum Roman Grabner.

Po Grabnerjevih besedah je bil Brus "ena od izjemnih umetniških osebnosti 20. stoletja, ki je v svoji umetnosti šel do skrajnih meja in dobesedno preizkušal svoje telo". "Brezpogojno je živel za umetnost in se nikoli ni izogibal posledicam svoje radikalnosti," je dodal. Poudaril je še umetnikovo "neustrašno brezkompromisnost, jasno in neodtujljivo držo ter nepogrešljiv radikalizem".

Stalna razstava v Neue Galerie Graz je posvečena umetnikovim delom, naslovljena pa je Bruseum. V muzeju je predstavljenih šest desetletij njegovega raznolikega ustvarjanja – risbe, fotografije, skice akcij, grafike in t. i. slikovne pesmi, v katerih gre za dialog med besedilom in sliko.

Günter Brus je bil neumoren kritik zanikanja avstrijskega sodelovanja pri nacizmu in obenem eden vodilnih članov dunajskega akcionizma. Brusa bi lahko primerjali z Marino Abramović: oba sta namreč preizkušala zmožnosti svojega telesa in se uveljavila v 60. letih. Prvi performans je izvedel leta 1964 in podobno kot Abramović izvajal performanse, ki so trajali več ur. V nasprotju z njo je radikalne akcije izvajal le sedem let.

Dunajski akcionizem velja za eno najzanimivejših umetniških gibanj druge polovice 20. stoletja. Poleg Otta Muehla, Hermanna Nitscha in pozneje Rudolfa Schwarzkoglerja je bil dejaven predstavnik te skupine tudi Brus. V 60. in 70. letih so njeni člani zagovarjali avtentično in radikalno reakcijo proti dogmatizmu tistega časa. Pri uprizarjanju ritualov, namerno polnih napetosti in krutih prizorov, so se dotikali vprašanj identitete, ustvarjalnosti in položaja umetnosti v kontekstu socialnega.

Škandal, zaradi katerega je moral zapustiti Avstrijo
Brus je leta 1968 z Muehlom v akciji Umetnost in Revolucija na dunajski univerzi povzročil javni škandal, zaradi katerega sta morala oba začasno zapustiti domovino. V akciji je Brus svoje telo premazal z lastnimi iztrebki, masturbiral in med prepevanjem avstrijske himne žaljivo zmerjal predstavnike domače politike ter tuje državnike.

Brusova dela so bila uvrščena na številne mednarodne razstave, kot so kasselska documenta (V, VII), beneški bienale in bienale v Sydneyju.