Da okoliščine gradnje ljubeljskega predora ne utonejo v pozabo
Šest metrov visoko skulpturo Kimota, ki je več desetletij živel v Nemčiji, so najprej leta 2019 postavili na avstrijski strani, in sicer na pobudo Petra Gstettnerja, odbornika mauthausenskega komiteja Kärnten/Koroška. Enako skulpturo v spomin na jetnike koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki so med drugo svetovno vojno v nečloveških razmerah gradili ljubeljski predor, so letos odkrili tudi na slovenski strani.
Tržiški muzej je skulpturo Nepozabljen - nezlomljen postavil na platoju pred predorom. Na sredini instalacije se dviga nesorazmerno velika roka, preteča in pripravljena, da poseže po nasilju. Na eni strani roke je upodobljen mučen, v sužnja ponižan človek, bolj podoben hodečemu okostju, katerega uporniški duh živi dalje kvečjemu še v obrisih dvignjene glave.
Jetniki iz 13 različnih evropskih držav, ki so bili zaprti v podružnici nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelju, so predor skozi Ljubelj gradili med junijem 1943 in majem 1945.
Glas trpinčenih in pozabljenih v vojni
85-letni kipar Seiji Kimoto je po poročanju nemških medijev umrl v noči na sredo prejšnji teden. Japonski umetnik je zadnja desetletja živel in delal v nemški zvezni deželi Posarje, kamor je prišel v poznih 60. letih prejšnjega stoletja.
Kot kaligraf in predvsem kot kipar je Kimoto mednarodni sloves dosegel kot umetnik kulture spominjanja s plastikami in skulpturami, kot je poleg ljubeljskih skulptur tudi spomenik v koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof.
Kimota, ki se je rodil leta 1937 v Osaki in je študiral notranjo opremo ter zen slikarstvo, so kot otroka zaznamovale grozote druge svetovne vojne. Njegovi kipi, ki jih je ustvarjal leta, uprizarjajo razmerja med močjo in nemočjo, med nasiljem in žrtvami, med smrtjo in voljo do preživetja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje