Fernando Botero je bil verjetno med najslavnejšimi kolumbijskimi umetniki in veljal je za enega bolj cenjenih in priznanih umetnikov Latinske Amerike. Kot kipar je bil prepoznaven po svojih pretirano korpulentnih figurah. Njegova dela hranijo v zbirkah po vsem svetu, javne plastike pa krasijo parke in trge številnih prestolnic in mest.

Sorodna novica Debelušni Jezus Fernanda Botera

Njegova dela je najti v večini pomembnejših zbirk sodobne umetnosti
Nase je opozoril že konec petdesetih, natančneje leta 1958, ko je na razstavi Salón de Artistas Colombianos prejel prvo nagrado. Sprva je nase opozoril kot slikar, kiparstvu pa se je po prvih poskusih v šestdesetih letih intenzivneje posvetil šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prepoznavnost v svetu sodobne umetnosti si je zgradil prav po zaslugi orjaških kipov, ki jim vedno nadene baročno zaobljene obline. Boterove kipe najdemo v številnih pomembnih prestolnicah, na Elizejskih poljanah v Parizu, na aveniji Park v New Yorku, na letališču v Firencah, največ pa jih je razstavljenih po umetnikovem rojstnem mestu Medellinu.

Botero se je uveljavil tudi kot slikar
Čeprav je njegov likovni izraz izrazito klasičen, je Botero zaradi obdelave zanimivih motivov cenjen tudi med slikarji. Najraje je ustvarjal tihožitja in krajine. Njegov slog so pogosto primerjali s slogom, ki je zaznamoval Picassovo umetnost med umetnikovim bivanjem v Bretanji. Vendar je danes najbolj prepoznavno Boterovo kiparsko delo, za katero poznavalci pravijo, da je kljub vztrajanju pri figuraliki v svojem bistvu abstraktno. Potez naj namreč ne bi določali zunanji dražljaji, pač pa so arbitrarno izbrane in izraz umetnikove intuicije. "Umetnika privlačijo določene oblike, ne da bi sam vedel, zakaj je tako. Povsem intuitivno zavzameš določen umetniški slog in šele pozneje skušaš to odločitev racionalizirati ali jo celo opravičiti," je nekoč dejal.

"Umrl je slikar naše tradicije, vrlin in napak"
V preteklosti se je Botero loteval tudi polemičnih tem, kot sta nasilje v Kolumbiji in ravnanje z zaporniki v zloglasnem zaporu Abu Grajb. Predvsem serija, ki tematizira nasilje ameriških vojakov nad iraškimi zaporniki in je bila najprej na ogled v Evropi, je leta 2005 po svetu dvignila precej prahu. Nobena iz serije 85 slik in stotih risb, ki se jih je lotil, "da bi iz sebe izslikal strup", kot se je nekoč poetično izrazil, ni bila nikoli na prodaj, jih je pa muzejem podarjal brezplačno. "Umrl je slikar naše tradicije, vrlin in napak," je ob umetnikovi smrti zapisal kolumbijski predsednik Gustavo Petro.

Po delih tega kiparja in slikarja, ki v zadnjih letih živi in dela v Parizu, povprašujejo zbiralci in muzeji po vsem svetu. Najvišjo ceno je doslej dosegel njegov dvodelni bronasti kip Adama in Eve iz leta 1990, ki so ga leta 2014 v newyorškem Christie’su prodali za 2,57 milijona dolarjev.