Novico o smrti so sporočili iz njene galerije P.P.O.W. v New Yorku.

Carolle Schneemann se je rodila 12. oktobra 1939 v Pensilvaniji. Študirala je umetnost in umetniško pot začela s slikarstvom, v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja pa je pomembno prispevala k razvoju akcijske umetnosti.

Telo kot material v akcijah, filmih in performansih
Že zgodaj je svoje slike začela postavljati v gibanje s preprostimi mehanizmi ter v svoja dela vključevati fotografije in predmete iz vsakdanjega življenja. V številnih delih in besedilih se je umetnica ukvarjala zlasti z ženskim telesom v zgodovinskem in družbenem kontekstu ter raziskovala poželenje in erotiko z ženskega vidika.

V eksperimentalni avantgardni sceni v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je svoje telo uporabljala kot material v mnogih radikalnih in revolucionarnih umetniških akcijah, filmih in performansih.

"Kot pionirka feminističnega performansa je v začetku 60. let telo uporabila za osnovno svoje umetnosti. S tem je žensko predstavila kot ustvarjalko in hkrati kot aktivni del same stvaritve," je leta zapisala Christine Macel, kuratorka mednarodnega umetnostnega bienala v Benetkah, na katerem je Carolle Schneemann prejela zlatega leva za življenjsko delo. Dodala je, da je v nasprotju s tradicionalnim predstavljanjem žensk kot preprostih golih objektov umetnica golo telo uporabila kot primitivno in arhaično silo, ki je sposobna spajanja z energijo.

"Umetnica promovira pomen ženskega seksualnega ugodja in raziskuje možnosti političnega in osebnega osamosvajanja od družbenih konvencij in prevladujočih estetik. Skozi raziskovanje široke palete izraznih sredstev, med njimi slikarstva, filma, videoumetnosti in performansa, Carolee Schneemann na novo napiše osebno zgodovino umetnosti in z njo zavrne tisto zgodovino, ki temelji izključno na moškem pogledu," je v utemeljitvi nagrade med drugim zapisala Christine Macel.

Sorodna novica Beneški lev pionirki feminističnega performansa Carolee Schneemann

Praznovanje spolnosti, popglasbe in mesenosti
Verjetno najbolj znano med njenimi deli je kinetično gledališče, imenovano Meat Joy, skupinska predstava kot ekstatično in razkošno praznovanje spolnosti, popglasbe in mesenosti. Po pisanju nemškega portala Medien Kunst Netz so ga prvič izvedli leta 1964 na prvem festivalu svobode izražanja v Ameriškem centru v Parizu in pozneje v cerkvi Judson Memorial v New Yorku.

"Veliko razlogov je, da v svojem kinetičnem gledališču uporabljam gola telesa: da bi prodrla v tabuje glede vitalnosti golega telesa v gibanju, erotizirala svojo kulturo, ki jo pesti krivda, in še dodatno zmedla spolno togost te kulture v smislu, da je življenje telesa bolj izrazno, kot to lahko prizna družba, negativna do spolnosti," je ob neki priložnosti pojasnila umetnica.