Konec marca je 72-letnica, ki je obiskala razstavo umetnika Oriola Vilanova, s sabo odnesla modro delovno jakno, ki je visela na steni Picassovega muzeja. Po poročanju francoskega časopisa Le Parisien jo je nato celo nesla h krojaču, da jo je ta ukrojil po njeni meri.

Upokojenka se je le nekaj dni pozneje vrnila v muzej, da bi si znova ogledala razstavo, a se je ta obisk končal z aretacijo, saj je prav takrat bila na prizorišču policija, ki je nabirala dokaze o tatvini. Tatico je namreč ob njenem prvem obisku posnela nadzorna kamera, ko je spravila jakno v torbo, piše spletni portal Artnet.

Upokojenka je med pridržanjem v priporu nemudoma priznala svoje dejanje, a se je zagovarjala, da ni vedela, da gre za umetniško delo. Policisti so nato preiskali njeno domovanje, kjer so našli jakno – s skrajšanimi rokavi. Po pisanju Le Parisiena storilka goji "strasten" odnos do umetnosti. Po nekajurnem zaslišanju je državno tožilstvo žensko izpustilo z opozorilom in nato tudi opustilo njen pregon, vendar pa ji je bilo odrejeno skrbništvo.

Umetnine Oriola Vilanove sodijo v njegovo serijo Stari mojstri (2017–21), ki vključuje polnjenje žepov modre jakne z razglednicami, ki prikazujejo umetniška dela velikih imen umetnostne zgodovine. Žepi jakne so tako bili v Picassovem muzeju napolnjeni z razglednicami, kupljenimi na bolšjih trgih in v muzejskih trgovinah, s podobami stvaritev tega umetnika. Jakna je na razstavi visela ob črno-beli fotografiji Picassa v svojem ateljeju in je bila na ogled na tematski razstavi muzejske zbirke z arhivskimi fotografijami, igranimi in dokumentarnimi filmi. Postavitev Picasso à l'image je mogoče obiskati do 12. februarja prihodnjega leta.

"Ko so mi iz muzeja sporočili, da je bilo delo ukradeno, sem bil presenečen, a zgodbo, ki je sledila, si je bilo nemogoče predstavljati," je za Artnet povedal Vilanova. Dodal je, da je "to umetniško delo vedno brez težav razstavljal na enak način v drugih muzejih, saj so imeli varnostnike, ki so zagotavljali njegovo varnost. Drugi muzeji so umetniško delo zavarovali. Če bi se zavedal nevarnosti kraje v Musée Picasso, je ne bi nikoli razstavil." Umetnik je povedal še, da je krivka uničila tudi 150 razglednic.

Ta nedavna tatvina je seveda sprožila vprašanja o varnostnem sistemu omenjenega muzeja. Vendar so iz muzeja sporočili, da so "umetniku predlagali, da jakno pritrdi na sistem za obešanje plašča, ki bi preprečil, da bi jo sneli s stene. Umetnik ni izbral te možnosti, ker javnost ne bi mogla zlahka manipulirati z delom. Želel je, da bi se ljudje lahko ukvarjali ne le z razglednicami, temveč tudi z jakno." Dodali so še, da zaradi narave umetnikovega dela "ni bilo zavarovano za nevarnost tatvine", kot je navedeno v posojilni pogodbi z umetnikom, "umetnik pa se je zavedal nevarnosti tatvine predmeta".

V Bruslju delujoči katalonski umetnik svojo metodo dela opisuje kot "ateljejsko prakso za bolšji trg". Njegove instalacije barvno urejenih razglednic, namenjenih refleksiji množične reprodukcije, so bile na ogled na mednarodnih razstaviščih. Dela iz njegove serije Stari mojstri so bila prikazana tudi v umetniški galeriji Albright Knox v Buffalu v ZDA, pa tudi v Monaku in Belgiji, kjer so jo vselej odnesla brez škode, še piše Artnet.