Na otvoritveni razstavi je na ogled približno 200 del, ki jih je izbral kurator celotne zbirke Jose Maria Vinuela. Na ogled so dela številnih sodobnih umetnikov, med njimi so Louise Bourgeois, Nan Goldin, Doris Salcedo, Tacita Dean, Olafur Eliasson, Vasilij Kandinski in Pablo Picasso. Kot piše Art Newspaper, so na ogled tudi redki printi iz serije Los Caprichos Francisca Goye, ki jih je umetnik podaril prijatelju Evaristu Perezu de Castru.

Fundacija De Alvear je bila, ob podpori mestnega sveta v Caceresu, ustanovljena leta 2006. V prvi fazi so leta 2010 v starem delu mestu, v poslopju, znanem pod imenom Casa Grande, odprli Center za vizualno umetnost fundacije Helga de Alvear. Poleg so zgradili nov, približno 8000 kvadratnih metrov velik del muzeja, ki ga je zasnoval španski arhitekturni biro Tunon Arquitectos Studio. Celoten projekt novega muzeja je stal okoli 10 milijonov evrov, pri čemer je Helga de Alvear prispevala polovico, drugo polovico pa so primaknile institucije v Estremaduri.

"Vsi govorijo o tem, koliko je vredna moja fundacija. 140 milijonov evrov, pravijo. Zdi se mi škoda, ker nikoli nisem zapravila več kot 400.000 za en kos (op. pri tem ni navedla valute)," je za Forbes dejala ustanoviteljica muzeja. "Všeč mi je, da ljudje naredijo umetniške manifestacije, kot recimo Thomas Hirschorn ali Santiago Sierra, čigar dela o katalonskih zapornikih, političnih zapornikih v sodobni Španiji, so bila leta 2018 na sejmu Arco cenzurirana. Santiago govori resnico, a je ljudje ne želijo slišati. V muzeju je smešna fotografija njegovega dela. Plaža na Majorki, v kraju Pollenca, na katero je naslikal napis 'Inländer raus'.

Helga de Alvear v Španiji živi od leta 1959, ko se je poročila z arhitektom Jaimejem de Alvearjem. Zanjo je bilo prelomno srečanje s prodajalko umetnin Juano Mordo leta 1967. Postala je njena mentorica in ji utrla pot do številnih poznanstev v umetniških krogih. Kot piše na spletni strani fundacije, je januarja 1980 začela delati v galeriji Juane Mordo, to so bila pripravniška leta, tako v smislu pridobivanja menedžerskih sposobnosti kot širjenja obzorja o mednarodni umetniški sceni.

Izjemno pomemben prispevek španski umetnosti je naredila kot soustanoviteljica umetniškega sejma moderne in sodobne umetnosti Arco, ki je prvič potekal leta 1982, leta 1995 pa je tik poleg slavnega muzeja Reina Sofia v Madridu ustanovila še svojo galerijo, v kateri so (bila) na ogled številna dela sodobne umetnosti, s poudarkom na fotografiji, videu in instalacijah, in to v času, ko so bili ti mediji v Španiji še skorajda neznani, še piše na spletni strani fundaciji.