Na razstavi z naslovom Cezannova risba bo med 6. junijem in 25. septembrom na ogled več kot 200 njegovih del. Kot je na družbenem omrežju Twitter še napisal predstavnik muzeja, bo razstava, ki jo bodo odprli 6. junija, vključila tako risbe kot akvarele, ki so oblikovali umetnikovo sodobno vizijo.

Umetnik je za nekatere od svojih najradikalnejših stvaritev uporabil tehniko risbe, skoraj vsak dan je risal v svoje skicirke in ustvaril dela, ki nagovarjajo tudi sodobnega gledalca, so zapisali na spletni strani MoME.

Barva kot vrednota
Kljub krajšim obiskom slikarskih šol je bil Cezanne v glavnem samouk.

Večino časa je ustvarjal na podeželju in se proti koncu življenja v globoki meditaciji s slikanjem združil z naravo v živo, nedeljivo celoto.

V nasprotju z impresionisti, ki so z barvnimi lisami skušali predstaviti svojo subjektivno iluzijo o snovnem svetu, je želel ohraniti trdno podobo predmetov.

S čvrstimi, poenostavljenimi oblikami v kontrastnih barvah je oblikoval nov slikarski izraz z uravnoteženim ritmom in barvno harmonijo, v katerem sta barva in oblika postali avtonomni vrednoti.

Nerazumljeni genij
Kot umetnika ga dolgo niso razumeli. Pomen njegovega opusa so strokovnjaki začeli v celoti odkrivati in ceniti šele na začetku 20. stoletja, je mogoče prebrati v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.

Med njegovimi pomembnejšimi deli so slike Obešenčeva hiša v Anversu (1873), Modra vaza (1883–87), Avtoportret (1886), Kopalci (1890), Žena z vrčem za kavo (1894), Kvartopirci (1890) in Gora Saint-Victiore (1904).