Retrospektiva, ki bo v Muzeju d'Orsay na ogled do 15. januarja, je do zdaj najobsežnejša razstava slikarkinih del. Na ogled je skoraj 200 del in več deset grafik ter fotografij drugih umetnikov, nekatere od njih bodo v Franciji razstavljene prvič.

Rosa Bonheur (1822–1899) je poznana predvsem po realističnih upodobitvah živali. Te so jo vznemirjale od nekdaj, vse življenje jih je proučevala. Prepričana, da imajo tudi živali dušo, jih je pogosto upodobila, kako skoraj kot človek zrejo v gledalca. Rosa Bonheurse se je v najstniških letih učila pri svojem očetu, redno pa obiskovala Louvre, kjer je natančno kopirala slike.

Razstava popelje po celotni karieri slikarke. Na ogled je med drugim slika zajcev, ki grizljata korenje, s katero se je pri 19 letih predstavila na pariškem Salonu, pa tudi portret Buffala Billa na konju, s katerim se je spoprijateljila, ko je leta 1889 na svetovni razstavi v Parizu nastopal s svojo predstavo Divji zahod. Prav tako so na ogled dela v tehniki cianotipije, s katero je eksperimentirala. Iz lastne zbirke je Muzej d'Orsay na ogled postavil nemara njeno najpomembnejše delo – Oranje v Nivernaisu, ki prikazuje volovsko vprego pri oranju.

"Njeno delo korenini v 19. stoletju, vendar nam, kot vse velike umetnine, pomaga razmišljati o sedanjosti," pravi sokuratorka razstave Leila Jarbouai in doda, da nas njeno delo in življenje nagovarjata še danes.

V času življenja je bila Rosa Bonheur precej slavna in tudi premožna. Bila je prva ženska, ki je za dosežke na področju umetnosti prejela red legije časti. Po njej so poimenovali tudi sorto vrtnic.

Že na začetku kariere je sprejela odločitev, da bo svoja dela prodajala v tujini. V pariškem Salonu pozneje ni želela razstavljati niti se priključiti kakšnemu umetniškemu gibanju. V Franciji, kjer slike živali nikoli niso imele statusa, kot sta ga imela zgodovinsko slikarstvo in portret, so njena dela zavračali.

Živela po lastnih pravilih
Slikarka je bila v Franciji znana po svojih neobičajnih navadah. V zasebnem in poklicnem življenju je kljubovala pričakovanjem družbe in nosila kratko pričesko, jezdila je brez sedla, se naučila streljati s pištolo in kadila v času, ko ta navada za ženske ni veljala za spodobno.

Na svojem dvorcu na obrobju gozda Fontainebleau je redila več deset vrst živali, med njimi ovce, konje, opice, pse in ptice ter občasno imela tudi leve in tigre. Da bi lahko od blizu preučevala anatomijo živali v povsem moškem okolju živinskih sejmov in klavnic, je pridobila uradno dovoljenje za nošenje hlač.

Ponovno odkritje Rose Bonheur sovpada s povečanim zanimanjem, ki ga številni vodilni muzeji namenjajo nekoč uspešnim, nato pa pozabljenim umetnicam. V Muzeju moderne umetnosti v New Yorku so več desetletij po smrti v Švici rojene umetnice Sophie Taeuber-Arp pripravili prvo obsežno razstavo njenih del v ZDA. Pred dvema letoma je Frickov muzej v New Yorku sprejel in razstavil dva pastela beneške umetnice Rosalbe Carriera (1673–1757). Vse tri umetnice so bile v času življenja dobro poznane, nato pa utonile v pozabo.