Na ogled so jo postavili v četrtek na prireditvi, ki se je je udeležil tudi Begić, kip pa je predstavil Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki.

Skulptura v bronu, za katero je odlitke izdelal Borut Kamšek, sodi med največje projekte v Sloveniji, so sporočili iz Term Krka. "Združuje močne simbole, ki izžarevajo univerzalno, postavljeni pa so v likovno čisto kompozicijo."

"Osrednji simbolni element obsežne prostorske kompozicije, sestavljene iz več kiparskih elementov, je motiv čolna na večni poti med tostranstvom in onstranstvom. Okrog čolna, polnega amfor, so razporejene pokončne totemske vertikale, ki v svojem spodnjem delu – simbolno, s kupom knjig – opozarjajo na vrednoto znanja. Na vrhovih stoji čuvajska figura, ki ponazarja k soncu dvigajočega se egipčanskega boga Horusa. Iz amfore se dviga in vije vinska trta, ki simbolizira življenje in daje upanje," je zapisal Milovanović.

Mirsad Begić je po njegovih besedah slovenski javnosti znan predvsem kot izjemen portretist. Upodobil je številne pomembne osebnosti, med drugim Primoža Trubarja, Franceta Prešerna, Franceta Kralja, Jožeta Plečnika, Ivana Hribarja in druge. Najbolj prepričljiv je v izvedbah javne plastike, kjer upodobitev v čim večji meri sintetizira z njegovo značilno avtorsko poetiko.

Kot primere je Milovanović navedel južna stranska vrata ljubljanske stolnice, kjer je upodobil ljubljanske škofe 20. stoletja, kompozicijo, posvečeno Jožetu Tisnikarju v Slovenj Gradcu in kip Borisa Pahorja, kozmopolita s pokončno držo, ki koraka čez park Tivoli v Ljubljani.

Kipar je od konca 70. let vse do danes razvijal avtorsko prepoznaven umetniški opus, dominantno izrazit v treh med seboj prepletajočih in razvijajočih se ciklih: Paleolitska zgodba, Zgodba za vse in najobsežnejšem Ohraniti sanje.

Prav projekt Ohraniti sanje, ki je doživel celovito prostorsko postavitev v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 1999, je bil izhodiščna točka v bronu izvedene monumentalne kiparske postavitve, danes umeščene v zdraviliški kompleks v Strunjanu, je še poudaril Milovanović.

Termam Krka skulpturo je z namenom javne izpostavitve iz svojih umetniških depojev ponudila novomeška tovarna zdravil Krka, sicer njena lastnica. "Park Talasa Strunjan smo prepoznali kot idealno mesto za njen novi dom, kjer bo s svojo umetniško vrednostjo in simboliko spodbujala obiskovalce, da si jo ogledajo in razmišljajo o njeni sporočilnosti," je povedal Jože Berus, direktor Term Krka.

Avtor številnih javnih plastik in ambientalnih postavitev

Kipar Mirsad Begić, rojen leta 1953 v kraju Glamoč v Bosni in Hercegovini, je po srednji umetniški šoli v Sarajevu, kiparstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je leta 1979 pri Dragu Tršarju, pri katerem je leta 1986 končal tudi specialistični študij.

Sodi med najizrazitejše in najbolj lirične predstavnike mladega slovenskega kiparstva, t. i. kiparstva čutnega inkarnata, ki se je razvilo v 80. letih 20. stoletja. Je avtor številnih javnih plastik in ambientalnih postavitev.

Njegova eksistencialna skulptura temelji na študiju starih kultur, ki so se ga že v londonskih muzejih dotaknile globlje kot sočasno, na minimalizmu sloneče kiparstvo. Begićev značilni motivni svet je od konca 70. let 20. stoletja zavezan kultu mrtvih, posmrtnim domovanjem in opustelim krajinam, ki jih naseljujejo z vrvmi ovita, mumificirana telesa, lobanje, čolni z brodarji, stražarji spominov, nemi opazovalci in krilati angeli.

Prehajanje življenja v onostranstvo spremlja od prazgodovine prek egipčanske in keltske kulture pa vse do tragičnih balkanskih vojn, je še zapisal Milovanović.