Ravnatelj Muzeju za umetnost in obrt Miroslav Gašparović je na sobotnem odprtju razstave poudaril, da gre za izjemen projekt, s katerim se Zagreb in Hrvaška pridružujeta zaznamovanju 500-letnice smrti enega največjih renesančnih umetnikov.

Na razstavi so na ogled grafike, nastale po Rafaelovih delih, iz Fundacije muzejev Brescia. Kot je še povedal Gašparović, razstava ponuja edinstven vpogled na 300 let širjenja slave velikega italijanskega slikarja in arhitekta, ki je poleg Leonarda da Vincija in Michelangela najpomembnejši predstavnik visoke renesanse.

Grafike, ki vidijo luč sveta samo tri mesece vsaka tri leta
Razstavo so lani pripravili v Museo di Santa Giulia v Brescii, a je bila zaradi pandemije novega koronavirusa na ogled le mesec in pol. Na njej je predstavljeno občutljivo gradivo – grafike na papirju, ki so lahko v treh letih svetlobi izpostavljene le 90 dni, in ta okoliščina je omogočila, da so že letos na ogled v Zagrebu.

Po besedah kustosinje razstave Roberte D'Adda iz Fundacije muzejev Brescia je ideja razstave, da se predstavijo način in sredstva, s katerimi je Rafael postal in ostal eden od najbolj priljubljenih slikarjev v Evropi.

"Na razstavi je predstavljenih približno sto grafik, nastalih v treh stoletjih, po vzoru Rafaelovih del, ki so jih izdelali grafični umetniki različnih narodnosti," je pojasnila. Stoletja so jih ljubitelji umetnosti hranili v svojih zbirkah, hranili so jih v slikarskih delavnicah in na akademijah in so "dokument umetnosti tega božanskega slikarja," je povedala kustosinja. Ob njih so na ogled tudi risbe in fajanse, ki so jih ustvarili umetniki od 16. do 18. stoletja po Rafaelovih mojstrovinah.

Sorodna novica Petsto let od slovesa Rafaela, mojstra, ki "ni živel kot navaden slikar, ampak kot vladar"

Dela, ki jih je Rafael cenil, čeprav jih ni ustvaril sam
Postavitev uvedejo grafike, ki so nastale v Rafaelovi delavnici, umetnike, ki so jih izdelali, je izbral Rafael sam. Rafael jim je pripisoval tak pomen, da je pred smrtjo napisal natančna navodila, kako v prihodnosti ravnati z njimi.

Ob koncu razstave pa so predstavljena dela, ki jih je zbral Paolo Tosio, zbiratelj iz Brescie, ki je svojo hišo spremenil v muzej in hram Rafaelovega kulta. Dal je izdelati tudi slikarsko kopijo danes najbolj znanega Rafaelova dela – Atenske šole, ki je prav tako predstavljena na razstavi.

Rafael (1483–1520) se je rodil v Urbinu. Šolal se je pri očetu zlatarju in slikarju ter pri Peruginu. Najprej je delal v Perugii in Firencah, nato v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X. Leta 1514 je postal glavni arhitekt stavbarnice sv. Petra, leto zatem ga je papež imenoval za svojega glavnega svetovalca, nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo dejavnosti kurije.