Že skoraj dve desetletji jo vznemirja delo na papirju in nenehno eksperimentiranje z grafiko, s čimer iz skoraj vsakega odtisa napravi izvirnik, saj ji omogoča več domišljije kot slikanje s čopičem.

Umetnica, ki svoja dela trenutno predstavlja v Galeriji Lek v Ljubljani, sprejema grafiko kot živi organizem, ki se razvija v danem postopku. V klasičnih tehnikah, kot so lesorez, suha igla in jedkanica, prepoznava neskončno izraznih možnosti, ki jo tako v vsebinskem kot formalnem smislu popeljejo v različne smeri.

"Neposredno zapisovanje v plošče, grafične matrice, lahko razumemo tudi kot umetničin iskreni oziroma prvinski 'rokopis'. Z njim ustvarjalka gotovo izraža in razgalja del svoje intime in s tem svoja izrazito osebna stališča do sveta, ljudi in družbe. Umetnici vse to ustreza, saj se lahko preda lastnim mislim in sproti tke svoje pripovedi, večinoma s humanimi sporočili," je ob razstavi zapisal kustos Iztok Premrov. Priprava plošče umetnici dovoljuje tudi vse sproti porojene zamisli. "Po njenem mnenju je dolgotrajni postopek priprave plošče namenjen temu, da z njim postopno izostri misel, ki mora biti na koncu povsem jasna."

V zadnjem obdobju se Vesna Drnovšek poigrava z likovnimi učinki svojih odtisnjenih plošč z graviranimi okraski starih šip z opreme kuhinjskih elementov. Svoje podobe zaokroži z obrabljenimi okenskimi okviri ter ustvarja likovne iluzije, v katerih raziskuje grafične prvine.

Čeprav mora biti postopek izpeljan v enem samem neprekinjenem loku in se kot celota konča takrat, ko umetnica sname odtisnjeni papir s plošče, se ustvarjalni proces takrat ne konča. Nadaljuje se od odtisa do odtisa, saj tudi v tem delu postopka še vedno kaj spremeni. Še pred končanim postopkom pa ji misli že begajo v novo, drugačno uporabo plošče. Premrov opisuje njen proces kot nedokončano zgodbo, ki vselej dopušča nekaj odprtega za naprej.

Kustos ob tem spomni, da spada Vesna Drnovšek k tistim likovnikom, ki kljub novim možnostim tehnologije digitalnega odtiskovanja vztrajajo pri klasični grafiki, ki je bila še pred nekaj desetletji paradna disciplina naše likovne umetnosti. Predvsem pa je spodbudno, da kljub večji zahtevnosti po njej posega tudi vse več mladih avtorjev.