Kuratorici razstave, ki jo lahko ujamete do 23. februarja, sta Marina Gržinić in Jovita Pristovšek v sodelovanju s Tjašo Kancler, Aino Šmid, Zvonko T. Simčič, Nino Cvar, Sinišo Ilićem, Vesno Liponik in Kristino Božič.

Razstava gledalce spodbuja k ukvarjanju z zahtevnimi vidiki zgodovine in h kritičnemu razmišljanju o zgodovinskih pripovedih, zlasti tistih, ki vključujejo trajne učinke sistematičnega nasilja. "Vstajniški tokovi so to, kar imenujem 'radikalni dokumentarni kompleks', ki je v ostrem nasprotju z 'zaporniškim industrijskim kompleksom'. 'Radikalni dokumentarni kompleks' se nanaša na dokumentarne filme, ki na drzne in učinkovite načine obravnavajo pereča družbena vprašanja. Deluje s strategijami, ki pripovedujejo zgodbe upora in se soočajo s sedanjostjo, ki je polna predsodkov in nasilja ter preračunljivih in napačnih informacij. V 'radikalnem dokumentarnem kompleksu' se osredotočamo na zgodbe upora, na boje in zmage tistih, ki se upirajo zatiranju in nepravičnosti. Poudarjamo pomen konteksta in zgodovinske perspektive," med drugim piše Gržinić.

Kot nadaljuje, je realnost, ki jo poskušajo zajeti dokumentarni filmi, vselej filtrirana skozi subjektivne interpretacije režiserjev, producentov in snemalcev. V tem smislu so dokumentarni filmi po svoji naravi oblika fikcije, saj so vsakokrat kontekstualizirani in zatorej omejeni na določene vidike realnosti.

Poleg tega so družbene platforme, kot so družbeni mediji, prispevale dodatno plast kompleksnosti, saj so postale vir informacij za dokumentarne filme in hkrati distribucijski kanali. To je otežilo razlikovanje med resničnimi in lažnimi informacijami, ki so prepletene z različnimi političnimi in družbenimi interesi. Zato se dokumentarni filmi danes pogosto soočajo s problemom, kako predstaviti realnost, ne da bi v poplavi informacij izgubili svoje sporočilo. Soočeni smo z realnostjo, ki je tako brutalna in nasilna, da se nam zdi, da gre za fikcijo. Ob tem se postavlja vprašanje, ali še obstaja povezava z realnostjo ali pa so dokumentarni filmi postali zgolj virtualna izkušnja travmatične realnosti.

Odnos med realnim, simbolnim in imaginarnim se s časom spreminja in danes so družbene platforme ključni del imaginarnega, ki oblikuje naše dojemanje realnosti. Po drugi strani pa je prav zaradi platform t. i. imaginarno zavzelo privilegiran položaj v razmerju do realnega. Simbolno se v tem kontekstu kaže le še kot oblika narativa, ki je izgubil ves svoj prejšnji pomen, je še zapisala Gržinić.