Buchhart je kustos razstave obeh umetnikov, ki jo danes odpirajo v muzeju Fundacije Louisa Vuittona v Parizu. Na razstavi, ki bo na ogled do 29. avgusta, je zbranih približno 70 del, večinoma iz zasebnih zbirk.

Sodelovanje dveh vidnejših predstavnikov newyorškega likovnega prizorišča tistega časa se je začelo s polaroidom. Pravzaprav s kosilom. Tedaj 54-letni Warhol se je oktobra leta 1982 dobil na kosilu z Basquiatom, ki je imel takrat 22 let. Warhol je njuno srečanje ovekovečil tako, da ju je posnel s polaroidnim fotoparatom. Basquiat je fotografijo odnesel v svoj studio in se čez dve uri vrnil s portretom. Warhol je bil navdušen nad njegovo briljantnostjo.

Sledila je serija portretov, ki so združevali priljubljene motive obeh umetnikov: Basquiatove maske, lobanje, grafite in obskurne simbole ter Warholove podobe v pop artu, logotipe in izrezke iz časopisov. V kratkem, a intenzivnem času sodelovanja med letoma 1983 in 1985 je nastalo okoli 160 del.

"Ne gre ne za Warhola ne za Basquiata, temveč za tretjega umetnika," pravi umetniška vodja muzeja Suzanne Page. "Med njima je bila velika darežljivost. Drug z drugim sta se igrala in izzivala. Warhol je dovolil, da so ga Basquiatove intervencije popolnoma prevzele in podredile njegovo delo. Ponekod je težko določiti, kje se začne en umetnik in konča drugi, kot na primer pri monumentalnih, deset metrov dolgih afriških maskah," še dodaja.

Opozorila je na Deset boksarskih vreč, ki jih umetnika nikoli nista razstavljala. Na vrečah je upodobljen obraz Jezusa Kristusa, ki ga je po navdihu Zadnje večerje Leonarda da Vincija narisal Warhol in zraven dodal besedo "sodnik", Basquiat pa mu je nadel trnovo krono.
Razstava z naslovom Basquiat x Warhol. Painting 4 hands bodo na ogled tako skupna kot samostojna dela obeh umetnikov. Ob ta pa postavljajo še umetnine pomembnih sosodnikov, kot so Keith Haring, Jenny Holzer, Kenny Scharf in Michael Halsband.

Ameriški umetnik haitijskih in portoriških korenin Basquiat (1960–1988) je v svojih delih združeval nasprotja, kot so bogastvo proti revščini, integracija proti segregaciji in notranja izkušnja proti zunanji. Ustvarjal je poezijo, risbe in slike ter združeval besedilo in podobo, abstrakcijo, figuracijo in zgodovinske informacije, pomešane s sodobno kritiko. Bil je eden prvih grafitarjev, ki je navdušil tudi galerijski svet.

Warhol (1928–1987) velja za eno ključnih in najbolj enigmatičnih osebnosti moderne umetnosti. Svoj umetniški izraz je začel razvijati v začetku 60. let 20. stoletja pod vplivom francoskega umetnika Marcela Duchampa in dadaistov. Upodabljal je jušne konzerve, medijske zvezde, zgodovinske osebnosti, pogosto pa kar samega sebe. Med njegova ikonična in najbolj razvpita dela spadajo podobe Marilyn Monroe in Campbellove juhe. Ustvarjal je tudi eksperimentalne filme, kot so Dekleta iz Chelsea, Osamljeni kavboj, Hranjenje, Poljubljanje in Spanje.

Nedolgo potem, ko sta ustvarjala skupaj, se je končalo njuno življenje. Umetnika sta umrla v razmaku dveh let - Warhol zaradi rutinske operacije, Basquiat pa zaradi prevelikega odmerka heroina.