Na dražbo, ki se bo zgodila 6. oktobra, daje umetnino newyorška dražbena hiša Christie's.

Rdeča kompozicija je eno njegovih zgodnjih del, v katerih je s tehniko kapljanja in polivanja barve po platnu povzročil revolucijo v umetnosti 20. stoletja. Nastala je neposredno po njegovi seriji Zvoki v travi in je med prvimi slikami, v katerih je Pollock barvo osvobodil posegov s čopičem ter ji omogočil, da je sama zavzela obliko.

Preboj v njegovi znameniti tehniki kapljanja
Barrett White iz dražbene hiše je za Art Daily povedal, da so jim zaupali prodajo tega zgodnjega in pomembnega dela iz zbirke muzeja Everson. Prodajo zadnje umetnikove slike iz leta 1946 je opisal kot izjemno redko priložnost za "pridobitev Pollockovega dela muzejske kakovosti", ki zaznamuje preboj v njegovi znameniti tehniki kapljanja.

Slika je bila doslej v zbirki muzeja Everson v mestu Syracuse v ameriški zvezni državi New York. V muzeju jo prodajajo z željo, da bi pridobili sredstva za nakup del manj znanih in predstavljenih umetnikov. Z delom izkupička bodo ustanovili sklad, ki bo namenjen vzdrževanju zbirke.

Odločitev o prodaji je v skladu s smernicami Ameriškega združenja muzejev, podprla pa sta jo upravni odbor muzeja in tudi sklad, ki sta ga ustanovila Dorothy in Marshall M. Reisman, ki sta delo muzeju podarila leta 1991.

Tehnika kapljanja predstavlja eno sklepnih faz spontanega avtomatizma, ki ima korenine v nadrealizmu, vendar ga je Pollock stopnjeval do bolj dinamičnega akcijskega slikarstva. Ta najslavnejša faza je pri Pollocku trajala le štiri leta. Nato je njegova paleta začela dobivati temnejše tone, spet se je v kompoziciji začela pojavljati figura.

Njegova tehnika je dobila ime akcijsko slikanje
Pollock je eden glavnih predstavnikov gibanja abstraktnega ekspresionizma, njegova tehnika, s katero je kapljal in zlival barvo na platna, pa je dobila ime akcijsko slikanje. Njegove slike lahko na trenutke predstavljajo življenjsko silo, kot se manifestira v naravi, spet drugič simbolizirajo človekovo ujetost – v lastno telo, v tesnoben um, v kar naenkrat zastrašujoč moderni svet.

Sprva so bili njegovi uspehi skromni, prelomnico je pomenilo njegovo srečanje z Willemom de Kooningom in še nekaterimi predstavniki ameriške avantgardne scene. Pomemben korak v njegovi karieri je bil tudi srečanje z zbirateljico Peggy Guggenheim, saj je z njim podpisala petletno pogodbo in mu naročila sliko velikih dimenzij. Dokončno se je uveljavil na razstavi Umetnost tega stoletja, ko ga je kot obetavnega umetnika prepoznal kritik Clement Greenberg. Pri 44 letih je umrl v prometni nesreči.