A zaradi bojazni pred širjenjem koronavirusa ostajajo 14 dni zaprte, stran od oči obiskovalcev.

Znamenita van Goghova slika je pravzaprav le ena od 60 umetnin iz londonske Narodne galerije, ki bodo prihodnja dva tedna v karanteni, potem ko je japonsko kulturno ministrstvo odredilo zaprtje vseh narodnih muzejev. Potujočo razstavo z naslovom Mojstrovine Narodne galerije v Londonu bi morali odpreti 3. marca, vendar bodo ostale nedostopne do 16. marca.

Japonska je od diagnosticiranja prvega primera koronavirusne bolezni v državi v prizadevanju za omejitev širjenja virusa uvedla stroge ukrepe. Premier Šinzo Abe je ukazal, da morajo 2. marca vse osnovne in srednje šole zapreti vrata. Pouka ne bo do spomladanskih počitnic, ki se končajo konec marca, kar vpliva na življenje 13 milijonov učencev, dijakov in študentov. Na Japonskem poročajo o več kot 200 primerih obolelih za virusom.
Za zdaj je zaprtje muzejev napovedano za 14 dni, ni pa izključeno podaljšanje tovrstnih ukrepov, za katere se pričakuje, da bodo vidno vplivali na turizem na Japonskem. Kot so sporočili iz londonske Narodne galerije, so v tesnem stiku s partnerji, piše britanski Guardian: "... Upamo, da bo lahko razstava vrata odprla 17. marca 2020 oziroma takoj, ko bo mogoče."

Danes so van Goghove Sončnice raztresene po vsem svetu. Poleg londonske različice hranijo platno Sončnic še v Van Goghovem muzeju v Amsterdamu, Novi pinakoteki v Münchnu, eno platno je v Muzeju umetnosti v Filadelfiji, peto pa prav v Tokiu, in sicer v muzeju Seiji Togo Memorial Sompo Japan Nipponkoa.

Tokijske Sončnice so bile krajši čas celo najdražje umetniško delo na svetu, ko so jo nekemu japonskemu podjetju leta 1987 prodali za 40 milijonov dolarjev. Nekaj mesecev pozneje so ta rekord podrli van Goghovi Irisi. Tudi amsterdamska različica le redko potuje po svetu. Nazadnje se je to zgodilo leta 2014, a še to je bilo preveč, poudarjajo restavratorji. Lani so zato sklenili, da slika ne bo več zapuščala amsterdamskega muzeja.

Van Gogh je sončnice slikal med bivanjem v Arlesu, kjer je leta 1888 nastajal en šopek za drugim, da bi pripravil neke vrste likovno dobrodošlico prihajajočemu prijatelju Paulu Gauguinu. Pravzaprav je sončnice slikal že prej; leta 1887 je v Parizu naslikal prvo serijo, kjer je velike sončnične cvetove položil na mizo. V arlski seriji je sončnice postavil v vazo, slike pa si je zamislil kot dekoracijo prijateljeve spalnice. Kot lahko preberemo v pismu, ki ga je van Gogh zapisal v nekem pismu prijatelju, so imele sončnice zanj poseben pomen – predstavljale so mu simbol "hvaležnosti".