Odpirajo jo danes v Bežigrajski galeriji 2. Njegove slikarske podobe, ki niso namišljene zgodbe, so resnično doživete podobe ljudi z roba družbe, je ob razstavi zapisal kustos Miloš Bašin.

Akademski slikar, risar, ilustrator in novinar Marjan Skumavc (1947–2011) se je kot pisec člankov Nočne kronike časopisa Delo srečeval z dogajanjem na področjih kriminala in sociale. T. i. črna kronika je močno vplivala na njegovo življenje in izpovedno umetniško ustvarjalnost.

Po besedah kustosa razstavljene slike predstavljajo svojevrsten slikarski dnevnik o resničnih dogodkih črne kronike, ki jih je novinarsko beležil in komentiral v dnevnem časopisju, kjer so bile pogosto poleg člankov objavljene tudi njegove risbe.

"Kar je videl in doživel, je naglo našlo pot v njegov, včasih prav groteskno nasilni slikarski svet. Tu ni nič izmišljenega, vse je pristno, rdeča barva je zares kri, čutna substanca, trupla so raztelešena bitja, ne prikazni iz nočnih mor – le mi, ki tega nismo doživeli, videli, jih dojemamo kot figure iz nekega peklenskega življenja, ki se je včasih tragično, ali pa včasih prav bedasto končalo. Tu ni ironije, v resnici gre samo za slikarski izraz, ki je tako neposreden, da je še v smrtni muki živ," je po Skumavčevi smrti o njegovem slikarstvu zapisal umetnostni zgodovinar Tomaž Brejc.

Minimalne slogovne spremembe
Že med študijem slikarstva je iznašel svoj takoj razpoznaven slog – tako glede motivike kot načina slikanja in risanja –, ki je doživel v 25 letih minimalne slogovne spremembe. Če je bila poteza na začetku umirjena, a nikoli zadržana, je z leti postajala vse bolj sproščena in hipna. Prelomnico pomeni serija risb na temo samomorilcev z naslovom Padači, ki je začela nastajati leta 1987, ko se je njegov način risanja spremenil.

Skumavc se je rodil leta 1947 v Jurkloštru na Štajerskem. Mladost je preživljal na Notranjskem in na Gorenjskem. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1972, nato je študiral na specialki pri Janezu Berniku.

V mladosti se je ukvarjal z različnimi športi, dvakrat je bil slovenski prvak v boksu. Bil je selektor prve boksarske reprezentance v samostojni Sloveniji, o boksu je kot novinar poročal za več slovenskih medijev. Je eden redkih slikarjev, tudi v svetovnem merilu, ki je upodabljal boks.

Trideset let je kot novinar pisal za najbolj brane slovenske dnevnike. Zaposlen pri dnevniku Delo je objavljal še v Slovenskih novicah, Nedelu, Jani, Teleksu, Dolenjskem listu in drugod. Med letoma 1975 in 2001 je pisal svojstveno in prepoznavno rubriko (Mala) Nočna kronika, ki jo je pogosto opremil z ilustracijami.

Vse življenje je slikal, saj si je zadal cilj, da bo imel vsako leto dve samostojni razstavi s pretežno novimi slikami. Cilj je presegel, število samostojnih razstav v njegovem življenju se ustavi tik pred številko 70, ob tem pa je sodeloval tudi na številnih kolonijah in skupinskih razstavah.

Razstava bo na ogled do 20. junija.