V galeriji Vodnikove domačije Šiška odpirajo razstavo Zmajski kabinet čudes ilustratorke in pedagoginje Nuše Jurjevič. Razstava spaja umetniško in znanstvenoraziskovalno delo – poleg zmajskih ilustracij so prikazane tudi skice in študije, ki sledijo maniri, s katero so znanstveni ilustratorji upodabljali novoodkrita bitja v 16. in 17. stoletju.

Serija ilustracij je avtoričin rezultat raziskovanja bitij, ki se gibljejo med domišljijskim svetom in stvarno resničnostjo. Vez med sodobnim rastlinstvom in živalstvom ter bajeslovnimi zverinami odpira področje ilustracije, ki omogoča likovno materializacijo neobstoječega. Kot pri starodavnih mitih o stvarjenju ilustratorka iz kaosa ustvarja nove podobe – nov svet, so navedli pri zavodu Divja misel.

Na razstavi, oblikovani po navdihu znamenitih kabinetov čudes, predhodnikov današnjih muzejev, avtorica v likovnem izraznem jeziku zmaje oživlja in jih postavlja ob bok pravim, otipljivim živim bitjem. Temeljni vizualni material razstave predstavlja serija 16 ilustracij, na katerih je upodobljenih osem zmajev z različnih geografskih področij.

"Vsebinsko jih lahko razdelimo na osem ilustratorskih diptihov, kajti vsakemu zmaju pripadata dve ilustraciji. Ena prikazuje zmaja kot bitje stvarnosti, narisano zunaj naravnega konteksta v izrazito znanstveni maniri, druga pa isto bitje, ki se skriva v pripadajočem naravnem habitatu. Pri prvi gre za tehnično dosleden prikaz fiktivnega bitja, pri drugi pa sta opazna osebni pristop in poudarjanje mitičnosti, ki ni naključno, saj so ilustracije nastale kot plod obsežne raziskave o mitoloških izhodiščih zmajskih bitij," je zapisala kuratorka Maša P. Žmitek.

Motiv ogroženih vrst različnih geografskih področij
Vsak zmaj izhaja iz lastnega mitološkega konteksta in se v avtoričinih očeh materializira kot pozabljeni zaščitnik, ki ga ilustracija obuja v življenje, pri tem pa se izogiba arhetipski podobi hudobnega zmaja. Tudi ilustratorski postopek poudarja povezavo med stvarnim in neotipljivim. Vsako bitje je bilo namreč oblikovano na podlagi ogroženih živali geografskega področja, od koder izhaja izvorna pripoved o posameznem zmaju, so še zapisali.

Uvodna ura za prihodnje zmajeslovce
V spremljevalnem programu razstave, ki z učno didaktično naravo nagovarja mlado občinstvo, bodo 21. februarja pripravili pravljično likovno delavnico za raziskovalce zmajev. Na njej bodo otroci nad pet let z avtorico razstave spoznali delo zmajeslovcev, se sprehodili med zmajelikimi bitji z vsega sveta in skicirali zmaje.

Nuša Jurjevič (1992) se ukvarja z vlogo ilustracije v pedagoškem kontekstu, s pomenom poglobljenega raziskovalnega procesa in integracijo celostne umetniške izkušnje v izobraževalni proces.
Razstava bo na ogled do 28. februarja.