Celoten sklop natečajev je zaznamovala izredno velika udeležba arhitektov z vsega sveta, zaradi česar je mariborski mestni arhitekt Stojan Skalicky ob odprtju razstave povedal, da se je Maribor "ponovno uveljavil na arhitekturni karti sveta". Mariborski župan Franc Kangler pa je dodal, da bodo projekti realizirani do leta 2012 oziroma "če nam bo država stala ob strani, prav gotovo". Nekateri projekti seveda imajo prednost. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko je vsem projektom zagotovil podporo in povedal: "Ta ekipa ministrstva za kulturo je dala jasno vedeti, da je Umetnostna galerija Maribor naša prva investicijska prioriteta EPK-ja 2012 in da je zato pripravljena oziroma prisiljena prevetriti lastne prioritete."
Več kot 200 idej za novo galerijo
V sedanji Umetnostni galeriji Maribor bodo zmagovalni, nagrajeni in tudi vsi drugi predlogi na ogled do 29. avgusta. Prioritetni projekt, torej Umetnostno galerijo Maribor, bodo, kot je znano že od aprila, zgradili po rešitvi madžarskih arhitektov Tamasa Levala in Agnesa Joszaia. Na mednarodni natečaj, ki je tako kot drugi natečaji potekal pod okriljem Mednarodne zveze arhitektov, je sicer prispelo več kot 217 predlogov. V trenutku, ko tudi v Ljubljani na novo urejamo obrežja in dobivamo v starem mestnem jedru novo sprehajalno pot skoraj neposredno ob strugi Ljubljanice, je še posebej zanimivo pogled v zmagovalni elaborat za ureditev dravskih obrežij, ki je delo rimskih arhitektov Francesca Sabatinija, Francesca Delija, Aurelie D´Andria, Alessandra Carmine Console, Gine Oliva, Francesca Belvedereja. V galeriji so o rešitvi zapisali, da bo z njo Lent postal prostorna, z lesom tlakovana promenada na vodi in da rešitev izraža spoštljiv odnos do starega mesta in do reke.

Nekoliko nas lahko žalosti le pogled na zmagovalce in avtorje nagrajenih predlogov, saj med njimi skoraj ni slovenskih arhitektov. Svetla izjema je le natečaj za novi most za pešce in kolesarje, ki ga bodo postavili tam, kjer je nekoč stal stari srednjeveški most. Most bodo sicer zgradili po načrtih španskih arhitektov Burgosa in Garrida, vendar pa je vsaj drugo nagrado prejela slovenska ekipa Viktorja Marklja, Petra Gabrijelčiča, Dušana Rožiča, Mihe Marinčiča, Boštjana Gabrijelčiča in Gregorja Čoka.