Veliko galerijo so skupaj z malo galerijo uredili med veliko prenovo oziroma dograditvijo gradu Schönbrunn med letoma 1743 in 1749, ob koncu katere je grad dobil tudi tako podobo, kot jo ima še danes. Prenova gradu je bila sredi 18. stoletja nujna tudi zaradi vedno bolj številčne cesarske družine oziroma zaradi vedno več 'koristnikov' brezplačnega bivanja v razkošju. Pod nadzorom Nikolausa Pacassija, ki so ga prav med to prenovo imenovali za dvornega arhitekta, so tako med drugim uredili Malo in Veliko galerijo, ki sta bili predvideni kot središče življenja na cesarskem dvoru. Malo galerijo so uporabljali ob manjših gostijah, veliko pa so odprli ob večjih zabavah, bila pa je tudi prizorišče uradnih državniških sprejemov in banketov.
1.400 kvadratnih metrov ornamentovV Schönbrunnu restavriranje Velike galerije napovedujejo kot najzahtevnejši restavratorski poseg do zdaj. Po več kot sto letih bodo namreč očistili in restavrirali okoli 1.400 kvadratnih metrov z bogato ornamentiko okrašenih sten in stropov. Obiskovalci pa tudi med restavriranjem ne bodo prikrajšani za osupljiv pogled na okraske iz pozlate in veličastne stropne freske. Vsaj ne popolnoma prikrajšani. Že zdaj namreč izdelujejo fotorealistične panoje, s katerimi bodo ustvarili 'fotokopijo' Velike galerije. Poleg tega bodo namestili tudi razgledna okna, s katerih bodo obiskovalci lahko opazovali delo restavratorjev. Vse skupaj naj bi sicer stalo 2,6 milijona evrov.
Prikaz veličine cesarske družine
Velika galerija je bila pravzaprav veličastni prikaz veličine avstrijskega cesarstva pod Marijo Terezijo. Njej je Schönbrunn podaril oče Karl VI., ki se za Schönbrunn ni nič kaj dosti zanimal, njegovi hčerki pa je bil kompleks všeč in je zato tudi zapovedala njegovo prenovo, po kateri naj ne bi bilo več dvoma, da gre za poletno rezidenco močne avstrijske vladarske dežele. Temu duhu sledijo tudi stropne freske v Veliki galeriji, na katerih je italijanski umetnik Gregorio Guglielmi upodobil uspešno vladavino Marije Terezije. V centru sta tako naslikana Marija Terezija in njen mož Franc Štefan, okoli njiju pa vidimo personifikacije vladarskih vrlin in še bolj zunaj alegorije habsburških dednih dežel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje