Direktor črnomaljskega Razvojno informacijskega centra (RIC) Bela krajina Peter Črnič je izpostavil, da se pri medijskem poročanju o prebežnikih na Kolpi "občasno pojavljajo podobe, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju".

Dejal je, da ob Kolpi "ni nobenega izrednega stanja" in da "begunci na svoji poti po prečenju reke" v Beli krajini nikomur ne povzročajo materialne škode ter ne povzročajo nasilnih ali drugih kaznivih dejanj. "So miroljubni, ni nam znan niti en primer konfliktne situacije med njimi in domačini ali drugimi obiskovalci."

Dodal je še, da se belokranjski turistični delavci "zavzemajo za human pristop do ljudi, ki so pomoči potrebni, in za odstranitev mreže na rečnih bregovih".

Z "migracijskimi procesi" se spopadajo tudi druge države
Vodja tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi na Slovenski turistični organizaciji Livija Kovač Kostantinovič je izrazila prepričanje, da je Bela krajina izredno privlačno in avtentično turistično območje, ki se razvija premišljeno, smelo in v skladu s slovensko turistično strategijo.

Povzela je, da se z "migracijskimi procesi" spopadajo tudi druge države in da je to "pač del vsakdanjika". V Beli krajini "to ni moteč dejavnik, turistični ponudniki pa se z migranti tako rekoč ne srečujejo". Prebežniki tudi "ne motijo doživetij domačih in tujih turistov", je še dejala.

Belo krajino obišče največ domačih turistov
Po besedah vodje oddelka za razvoj in promocijo turizma pri RIC-u Bela krajina Gregorja Jevščka je v Beli krajini lani prenočilo nekaj manj kot 30.000 obiskovalcev, ki so skupaj ustvarili 71.800 prenočitev, s čimer so primerljivi predlanski obisk presegli za 30 odstotkov.

Med turisti je bilo 70 odstotkov domačih in 30 odstotkov tujih. V lanskem prvem petmesečju so v Beli krajini imeli nekaj več kot 12.300 prenočitev, te številke pa so tako rekoč dosegli v prvih petih mesecih letos. Razlika znaša le 40 gostov, kar pa pripisujejo slabšemu vremenu, je dodal.