Završalo je že v začetku leta, ko je bilo objavljeno negativno okoljsko poročilo za državni prostorski načrt na načrtovano hidroelektrarno. Po drugi strani pa je Slovenija z vstopom v EU prevzela obveznost povečanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Po mnenju nekaterih energetskih strokovnjakov reka Mura predstavlja še neizkoriščeno priložnost za slovensko elektroenergetiko.

Ko je država leta 2005 Dravskim elektrarnam podelila koncesijo za energetsko izrabo Mure, je bilo sprva predvidenih osem hidroelektrarn. Zdaj je govora o dveh. Hrastje - Mota naj bi bila prva. "Dogaja se, da želijo postopek prevlade interesa nad interesi narave," pravi Stojan Habjanič, predsednik zveze društev Moja Mura in dodaja, da "bi bile koristi od proizvedene elektrike manjše od škode", ki bi jo povzročili z gradnjo. Da bi bila okoljska škoda večja, kot jo predvideva okoljsko poročilo, zlasti za ogrožene vrste rib in poplavne gozdove, pravijo tudi nekateri neodvisni okoljski znanstveniki iz tujine.

Iz Dravskih elektrarn so pisno med drugim sporočili, da je postopek umeščanja v prostor za hidroelektrarno Hrastje Mota v fazi pregleda in dopolnjevanja okoljskega poročila in Študije variant ter dodali: "Že ob oddaji okoljskega poročila smo DEM oddali tudi dokument, ki kaže, da je hidroelektrarna Hrastje - Mota z izravnalnimi ukrepi okoljsko sprejemljiva."

Prevlada javnega interesa?
Družba DEM še ni začela s postopkom prevlade javnega interesa, sporočajo z ministrstva za infrastrukturo in da tega uradno tudi ne morejo storiti, saj se še ni zaključil postopek državnega prostorskega načrta. "Koliko časa bi trajal, nam ni znano. Če bi do tega že prišlo, pa ne bi šlo za prevlado gospodarskega interesa nad javno koristjo, temveč za prevlado enega javnega interesa (na primer: doseganja ciljev razogljičenja) nad drugim javnim interesom – to je nad varovanjem narave," so še zapisali.

Očitno bo po moralo preteči še precej vode, preden bo znano, ali bo hidroelektrarna splavala po Muri.