40 veslačev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške je s tem zaznamovalo tudi začetek kampanje Rešimo Muro - Naj Mura teče brez hidroelektrarn in pozvalo slovensko vlado, naj ne dovoli uničenja slovenskega in evropskega naravnega zaklada in ustavi načrte za gradnjo verige 8 hidroelektrarn na Muri.

Povodje reke Mure je vroča točka (hot-spot) biotske raznolikosti in do danes je v njem odkritih več kot 4000 živalskih in rastlinskih vrst, vključno z ogroženimi vrstami, kot so orel belorepec, črna štorklja in vodomec. Samo po raznovrstnosti ribje favne pa je to najbogatejše in najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji in verjetno v Evropi sploh ter dom izredno ogroženega sulca. Predvsem pa se ob Muri raztezajo največji slovenski poplavni gozdovi, ki so habitat, predviden za prednostno ohranjanje na evropski ravni, opozarjajo organizatorji regate.

"Porečje Mure je edino v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne kose, in edino porečje, kamor lahko neposredno iz Donave ribe neovirano priplavajo 380 kilometrov preko Drave in Mure vse do jezu v Spielfieldu v Avstriji. Vsak jez bi onemogočil to prehodnost, ki je življenjskega pomena za vse selitvene vrste rib. In prosta reka, ki svobodno teče, je življenjskega pomena seveda tudi za človeka, za vse nas, ki živimo ob njej," je na regati povedal Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura.

Reki Muri že drugič grozijo zajezitve s hidroenergetskimi objekti. Prvič se je interes po zajezitvi pojavil v osemdesetih letih 20. stoletja. Takrat je obrečnemu prebivalstvu skupaj z vseslovensko podporo uspelo preprečiti uničenje reke. Po 30 letih se zgodovina spet ponavlja. Podjetje Dravske Elektrarne (DEM) namreč želi na reki Muri zgraditi verigo osmih hidroelektrarn, ki bi reko spremenile v več brezživljenskih rezervoarjev.

"Načrtovane hidroelektrarne bi nepopravljivo vplivale na ta edinstveni rečni ekosistem in obstanek številnih ribjih in drugih vrst. So v nasprotju z zavezami in prizadevanji Slovenije za zaščito tega območja ter tudi v nasprotju z okoljsko in naravovarstveno zakonodajo EU," je dejala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF-ju. "Mura je naravni zaklad Slovenije, podobno kot Škocjanske jame ali Postojnska jama, in ne bi smela biti žrtvovana za ekonomske interese."

Prva hidroelektrarna je načrtovana pri vasi Hrastje-Mota in ta bi ustvarila 8 kilometrov dolgo akumulacijsko jezero, ki bi se raztezalo vse do avstrijske meje. V letu 2012 je Ministrstvo za okolje in prostor začelo postopek za celovito presojo vplivov na okolje. Okoljsko poročilo vlagateljev se pričakuje še v letu 2016, ko naj bi se začelo tudi javno posvetovanje.

"Mura je zavarovana kot območje Nature 2000 in je centralni del bodočega čezmejnega UNESCO Rezervata biosfere Mura-Drava-Donava, poznanega tudi kot Evropska Amazonka, ki združuje porečja v Avstriji, Slovenji, Hrvaški, Srbiji in Madžarski. Odobritev HE Hrastje-Mota bi odprla vrata izgradnji nadaljnjih 7 hidroelektrarn načrtovanih na Muri. Še več, to bi bila tudi prva velika hidroelektrarna v območju Natura 2000, kar bi zagotovo pripeljalo do povečanega pritiska na rečna območja Natura 2000 tudi druga po Evropi," pa je povedal Arno Mohl iz WWF-ja.