Največja težava zanje je zdajšnji zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP), ki se po Kramarjevih besedah izvaja 50-odstotno. "Za domačine veljajo vse omejitve, stimulacij, ki so zapisane v zakonu, pa od leta 2010, odkar ta velja, ni nobenih," se je ujezil v pogovoru za MMC.

Državi tako očita, da evidentno krši zakon že šest let, in pravi, da "že resno razmišljajo o tem, da bodo vložili tožbo", razmišlja pa tudi, da bi zaradi neizvajanja zakonodaje kazensko ovadil predsednika vlade in ministrico za okolje in prostor.

"Vse parkovne občine smo dale pobudo na ministrstvo, da je treba zakon spremeniti. Ga prilagoditi potrebam lokalnega prebivalstva, saj to naravo navsezadnje varujejo domačini in nihče drug," je prepričan Kramar.

Celotni pogovor z bohinjskim županom si lahko preberete spodaj!

Bohinj je bil eden izmed letošnjih finalistov za zlati kamen - nagrado, ki jo vsako leto podelijo razvojno najprodornejši občini, med opisom zaslug pa so organizatorji zanj navedli "nadpovprečno raven strateškega načrtovanja". Kaj vse to zavzema?

Trajnostni turizem, mobilnost po nacionalnem parku. Pripravljenih imamo nadpovprečno veliko projektov - od mostov čez Savo Bohinjko do načrtovane kolesarske povezave med Bledom in Bohinjem. Dejstvo pa je, da so ti projekti seveda povezani z denarjem in gremo po neki prioritetni listi, vsako leto financiramo projekte glede na razpoložljiva finančna sredstva. Treba je vedeti, da je umestitev v prostor v Bohinju drugačna kot v drugih mestih, gre za izjemno naravno okolje, v katerega ne sodi vsaka stvar.

Letošnjo zimsko turistično sezono je pri vas zaznamoval tudi požar v hotelu Jezero tik po novem letu. Kakšen udarec je bil dogodek za bohinjski turizem?
Zame kar katastrofalen. Edini hotel na obali Bohinjskega jezera je zagorel. Neverjetno pa je, kako je lastnik takoj začel vse priprave za obnovo, danes hotel gostom že nudi namestitev, maja bo obnova že popolnoma končana. Zato gre res priznanje Iztoku Noču in njegovi hčerki Polonci, da čeprav je bila to velika katastrofa, zdaj že veje nov optimizem, da bo hotel na visoki ravni, kot je bil tudi do zdaj in bo opravljal svoje poslanstvo.

Tudi drugi bohinjski hoteli že več let propadajo. Zlatorog, Ski Vogel, Bohinj so na prodaj, Bellevue je bil na začetku marca vendarle prodan na javni dražbi, to čaka tudi hostel Pod Voglom. Po mnenju nepremičninskih agentov pa so cene za hotele močno navite, kako to ocenjujete vi?
Cene navija lastnik, Zmago Pačnik. In te so nerealne, za tako ceno hotelov nihče ne bo kupil. Velik optimizem sicer prinaša prodaja hotela Bellevue, ki ga je kupila družba Metropolitana, ki je v 100-odstotni lasti Nadškofije Ljubljana. Kakor je meni znano, je njihov pogled na to pravilen, kar pomeni, da bodo pristopili k obnovi. Upanje dajejo tudi novi lastniki kampa Zlatorog, saj so njihovi pogledi razvojni.
Kakšno rešitev za problematiko bohinjskih hotelov predlagate sami?
Umik Zmaga Pačnika iz Bohinja. Ni toliko pomembno to, kdo bo novi lastnik hotelov, ampak kakšno vsebino bo dal. Res upam, da bo sledila tudi prodaja drugih bohinjskih hotelov in da bodo ti kupci izrazili interes za to, da se obnovijo, da se jim dasta nova vsebina in višji cenovni razred. Tako bi bohinjski turizem prišel na ali celo nad raven, ki jo je imel nekoč.

Na Pačnika javno kažete s prstom ...
Od leta 2002, ko je hotele dobil v last, ni po naši oceni vložil niti evra v njihovo obnovo. Dajal jih je v najem, dokler so še bili v takem stanju, da so lahko obratovali, in najemniki so jih izčrpavali do konca. Hotel Bohinj je lani obratoval v lasti podjetja Mladena Mohoroviča, Pačnikovega prijatelja - na koncu sezone je ta podjetje poslal v stečaj, občini ostal dolžan turistično takso in plačilo komunalnih storitev in izginil. Razen najemnikov kampa Zlatorog in Ski hotela na Voglu, ki sta se res potrudila, so bili vsi drugi najemniki špekulanti. Zato sem prepričan, da je za dobro bohinjskih hotelov potreben umik Pačnika iz Bohinja.

Ampak tudi državi očitate, da že vrsto let uničuje bohinjski turizem?
Hotele je prodala po politični poti - Pačnik je prišel z veliko podporo takratne županje in je te hotele kupil. Prodala mu jih je država, zavestno se je odločila za nekoga, ki ni imel nobenega hotelirskega porekla. Šlo je za golo špekulacijo. Največja težava pa je zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP), ki se izvaja 50-odstotno. Za domačine veljajo vse omejitve, stimulacij, ki so zapisane v zakonu, pa od leta 2010, odkar ta velja, ni nobenih. Država se je obvezala, da bo za vse naložbe v parkovnih občinah plačevala 80-odstotna nadomestila. Mi do zdaj nismo dobili niti evra, pa smo zgradili vso kanalizacijo na območju Bohinjskega jezera, novo čistilno napravo. Potem je tukaj še prostorski načrt, ki bi določil formalne pogoje za nadaljnji razvoj Vogla - sprejet bi moral biti že do konca leta 2011, a do danes ni bilo narejenega nič.

Po požaru v Hotelu Jezero ste na obisk povabili premierja Mira Cerarja in dva ministra, s čimer ste želeli opozoriti, da je tudi država odgovorna za iskanje rešitev glede Bohinja. So se odzvali?
Nad to vlado sem zelo razočaran. Premierju sem spisal že več pisem in ga prosil, naj obišče Bohinj. Ni se odzval, nisem dobil niti odgovora v slogu 'piš' me v uh'. Zato zdaj razmišljam o drugi poti. Glede na to, da država evidentno krši zakon, jo bomo tožili. Razmišljam pa tudi o tem, da bi predsednika vlade kazensko ovadil, ker ne izvaja zakonodaje. Prav tako ministrico za okolje in prostor.

Katere zakonodaje konkretno torej?
Zakona o Triglavskem narodnem parku. Evidentno kršijo zakon že šest let. Ne odzivajo se na nobene prošnje, zato nam je ostalo edino to, da resno razmišljamo o tem, da bomo vložili tožbo.

Kopja ste prekrižali tudi z Nadškofijo Ljubljana. V dolgoletnem denacionalizacijskem postopku vračanja premoženja je radovljiška upravna enota konec decembra znova zavrnila vračilo dela pribrežnega pasu. Vi ste bili z odločitvijo zadovoljni, nadškofija pa je pritožila in vam očita, da je več kot 70 odstotkov zemljišč, ki predstavljajo obalo Bohinjskega jezera, že tako ali tako v zasebni lasti in da je bil del obale razglašen za javno dobro samo zato, da bi nadškofiji onemogočili vračilo v naravi.
To ni res. Javno dobro je bilo razglašeno na območju pristanišča, ki ga imamo urejenega za priveze za čolne in je v občinskem interesu, da je to javno dobro in posledično dostopno vsem. In zato nikakor ne sprejemam kritike, da smo to naredili namerno. To smo naredili zaradi potrebe, ki jo občina ima, to pa je ureditev parkirišča. Gre za čisto funkcionalne stvari. Dodal bi še to, da so zemljišča okoli jezera v zasebni lasti še iz prejšnjih sistemov. Že stoletja so v lasti teh ljudi in niso bila predmet denacionalizacije.

Ta pomislek ste izrazili tudi pri kampu Zlatorog, ki so ga pred dvema tednoma kupili dozdajšnji najemniki. Niste bili zadovoljni, da kamp ni bil ponujen v odkup občini, ki bi imela predkupno pravico. Pojasnili ste, da je interes občine, da pride do lastništva kampa predvsem zaradi priobalnega pasu, kjer ima občina določeno infrastrukturo za javno uporabo. Kaj vas skrbi?
Tam imamo čolnarno, pomol za čolne. Kaj če se lastnik nekoč odloči, da nam zapre dostop? Potem nam pade javni program, odpade plovba z ladjico. Oni že lahko danes rečejo, da tega ne bodo storili, kaj pa, če se čez 10 let premislijo? Mislim, da mora biti obala dostopna vsem, ki so tega željni, zato tudi plačujemo odškodnine lastnikom na tistih delih, kjer se ljudje kopajo, čolnarijo in tako naprej.

Glede čolnarjenja na Bohinjskem jezeru se je lani dvigovalo veliko prahu. Sprejet je bil odlok o plovbnem režimu, veslači pa so grozili z ustavno presojo. Ministrstvo je nato konec leta občini naložilo odpravo neskladij v zakonu. So ta do danes že odpravljena, kakšen je trenutni status odloka?
Neskladja smo odpravili. Odlok velja, nihče ga še ni napadel na ustavnem sodišču, vendar sem prepričan, da bi ustavno presojo tudi prestal. Končno smo sistemsko uredili neko športno dejavnost. V poletni sezoni so na jezeru številna plovila različnih kategorij in treba je bilo uvesti neki sistem. Uredili smo pristanišče, vstopno-izstopna mesta. In to nekaj stane, zato pač ta taksa dva evra, ki je smešna, zato ne razumem, zakaj je nastala taka težava.

Lahko kdaj tudi kolesarji upajo na sklenjeno pot okoli Bohinjskega jezera?
Naša velika želja je, da se uredi pot na severni obali. Da preplastimo zdajšnjo sprehajalno pot in s tem naredimo kolesarsko stezo od Ribčevega Laza do Ukanca. Ampak tukaj je spet zakon o TNP-ju. To so porinili v 2. varstveno območje, kjer so pogoji za kakršne koli posege res minimalni. In dokler se zakon ne bo spremenil in tega območja definiral drugače, poti ne bo mogoče urediti. Čeprav je to s turističnega vidika zelo zaželeno in si tudi mi želimo tega, trenutna zakonodaja tega ne dopušča.

Za božič je začel voziti skibus iz Bohinja do Kranjske Gore in Krvavca. Morda nekoliko nenavadna poteza ob ugodnih snežnih razmerah, koliko smučarjev je "odškrnil" Voglu?
Vogel je po svoji vsebini smučišče za enodnevne goste. Stacionarni gostje, ki v Bohinju bivajo več dni, pa so vajeni drugačnih smučišč. Zato smo uvedli skibus, ki je poleg Kranjske Gore vozil tudi na Soriško planino in na Pokljuko zaradi smučarskih tekov. Tako da je imel gost izbiro, kam bo šel smučat. Če pa bi imeli v Bohinjski Bistrici novo smučišče 2864, pa ne bi potrebovali nobenega skibusa, saj bi bili samozadostni.

Kaj pa se dogaja s tem projektom? Se mu sploh še reče tako? V zadnjem letu o njem ni bilo ničesar slišati.
To ostaja naša želja še naprej. Trenutno se pridobivajo potrebna soglasja, saj se je vmes spremenil zakon o agrarnih skupnostih. Ko bodo ta zbrana, se bo znova vložila vloga za gradbeno dovoljenje. Bohinj krvavo potrebuje to smučišče.

Ovire so torej zdaj birokratske. Kaj pa investitor, je še vedno pripravljen sodelovati?
Investitor ostaja isti. Ampak sam pa ne bi razčlenjeval, od kod mu denar. Zagotovo ima investitor svojega investitorja. Pravzaprav sploh ni pomembno, kdo je investitor - pomembno je, da se smučišče zgradi.

Zakaj se vam ne zdi pomembno, kdo stoji zadaj? Vas ne skrbi, da bi nazadnje šlo spet za špekulacije, za še en nasedli projekt? Postaviti smučišče je ena stvar, poskrbeti, da nemoteno obratuje, pa spet druga.
Če res pride do smučišča, bo treba zbrati vse bohinjske turistične delavce in doseči, da bo vsak nekaj prispeval za žičničarsko infrastrukturo. To je praksa v Avstriji - vemo, da sama infrastruktura ni prav dobičkonosna, ampak tukaj so prenočišča, gostilne, trgovine. In pri vseh teh subjektih je treba vzbuditi zanimanje, da bodo vsako leto pripravljeni prispevati zato, da bo to smučišče normalo obratovalo. V igri je še vedno znani proizvajalec žičničarske opreme Leitner in to je pozitiven znak, da bi projekt lahko izvedli. Bojimo se le nagajanja nekdanjih lastnikov podjetja ŽTG Kobla.

Kakšen pa je njihov interes, ali želijo biti tudi sami poleg?
Uporabljajo vsa pravna in nepravna sredstva, da izpodbijajo vse, kar se dogaja z novim smučiščem. Uničili so Koblo, nimajo niti denarja, da bi postavljali kar koli na novo. Nagajajo zato, ker jim je trn v peti vodja projekta 2864 Boštjan Čokl. Res ne vem, kakšen je njihov interes. Z njimi smo se poskušali pogovoriti, vendar smo poslušali zgolj nerazumne očitke in nerealne obtožbe, da jim Čokl grozi, da bo njihovo hišo preletaval s helikopterjem.

Prav te dni Bohinj gosti zimsko karavano metalcev. Zakaj ste se odločili podpreti ta glasbeni festival?
Odprti smo za vse kulture in subkulture. Za nas metalci ne pomenijo nobene grožnje, prav nasprotno - od tega si obetamo določen izkupiček. Znani so MetalDays v Tolminu, kjer je bila sprva tudi težava, pa so jih prebivalci nato sprejeli. V občini imamo tudi komuno, ki skrbi za odvisnike. Morda je bilo na začetku za občane nekoliko stresno, vendar pa so glede na dozdajšnje izkušnje to zelo sprejeli. Kajti ti fantje so res pridni, delajo, prihajajo k sebi. Zato znova ponavljam - za vse kulture.

Prav za vse? Tudi za tujce s priznanim statusom mednarodne zaščite, okoli katerih se po vsej državi zadnje mesece dviguje prah glede njihove namestitve - tako rekoč nihče jih ne želi za sosede?
Lahko jih nastanijo v hotel Zlatorog, če od Pačnika dobijo soglasje. Sicer pa vseeno menim, da je Bohinj preveč odmaknjen in taka situacija bi zahtevala tudi močan nadzor, mi pa imamo v kraju le policijsko pisarno, postaja je na Bledu. Če pa bi se že odločalo o tem, bi sklical zbor krajanov in predstavil zadevo. Glede na odločno nasprotovanje v drugih slovenskih krajih pa ne vem, ali so jim prav predstavili to problematiko. Sam na to vseeno gledam nekoliko drugače - zame so to še vedno ljudje, sicer z drugo kulturo, ampak so še vedno ljudje. Ne vem, kako bi se Slovenec počutil, če bi šel v drugo državo in bi ga obravnavali kot izgnanca? Svet je globalen in menim, da je treba začeti sprejemati različno misleče ljudi. Bi pa izpeljal celoten postopek in mimo volje svojih krajanov ne bi šel.