znova zavrnila vračilo dela priobrežnega pasu Bohinjskega jezera in priznala odškodnino v obliki obveznic.

Ljubljanska nadškofija je v povezavi z vračilom dela obrežja Bohinjskega jezera že večkrat predstavila stališče, da ni ovir za vračilo v naravi. Upravna enota (UE) Radovljica je kljub temu z odločbo ponovno zavrnila vrnitev v naravi in za 3698 kvadratnih metrov zemljišča določila odškodnino v obliki obveznic v višini 871 evrov.

Spomnimo, da je upravna enota tudi prvi zahtevek za vračilo v naravi zavrnila, a je nato kmetijsko ministrstvo po pritožbi cerkvene strani takrat zahtevalo ponovitev postopka. Vendar upravna enota z novim odlokom vztraja, da zahtevanih zemljišč ni mogoče vrniti v naravi, ker gre za vodna zemljišča, kar lahko po zakonu o vodah predstavlja oviro za vračanje v naravi. Upoštevali so tudi odlok, s katerim je bohinjska občina del, ki ga zahteva cerkev, z odlokom zaščitila kot javno dobro.

Bohinjski župan Franc Kramar je z odločitvijo zadovoljen: "Želimo ohraniti to, kar je javno dobro, dostopno vsem". Državna odškodnina v obliki obveznic je primerno nadomestilo, je prepričan.

Pritožba nadškofije
Nadškofija Ljubljana je zoper odločitev UE-ja Radovljica medtem že vložila pritožbo. Več kot 70 odstotkov zemljišč na bregu Bohinjskega jezera je že v zasebni lasti, so navedli v tiskovnem uradu nadškofije. Obrežje se je v denacionalizacijskih postopkih pri isti upravni enoti vedno vračala v zasebno lasti, opozarjajo na dvojna merila.

Občina Bohinj je del obrežja prav letos prenesla v last samostojne podjetnice, so še izpostavili in dodali: "Župan je javno izjavil, da je bil del obale razglašen za javno dobro samo zato, da bi onemogočili vračilo Nadškofiji Ljubljana v naravi".

Poziv občine k poravnavi
Bohinjska občina je nadškofijo po odvetniku pisno pozvala k dogovoru o poravnavi. To pomeni, da bi se v zameno za odškodnino ohranili priobrežni pas, pot k slapu Savica in slap Savica v državni lasti, saj gre za naravne vrednote. Od države pa potem Kramar pričakuje, da bi bi prenesla ta zemljišča v občinsko last.

S poravnavo bi rešili nekatere dolgotrajne denacionalizacijske postopke na območju Bohinja, kjer ima Cerkev sicer v lasti že več zemljišč, med drugim prireditveni prostor Pod skalco, pa tudi zemljišča z gostinskimi objekti, ki jih oddaja v najem.

Na Nadškofiji Ljubljana poravnavne ponudbe Občine Bohinj še niso prejeli, zato je še ne morejo komentirati.