Od 39.711 vloženih zahtevkov ostaja nerešenih še 192 zadev, največ na ministrstvu za kulturo - 28 - in pri upravni enoti Ljubljana - 17, kjer je bilo vloženih tudi največ zahtevkov - skoraj 11 tisoč ali slaba tretjina vseh zadev. Upravne enote so se sicer zavezale, da bodo postopki na prvi stopnji končani do konca leta 2005, vendar se to ni zgodilo. Po podatkih ministrstva za pravosodje je bilo do zdaj nekdanjim lastnikom nepremičnin ali njihovim dedičem v naravi ali v obliki odškodnin vrnjenega za dobrih 2,1 milijarde evrov premoženja, skupaj z obrestmi za odškodnine pa že blizu treh milijard evrov.

Ena največjih denacionalizacijskih zgodb je potekala na Gorenjskem. Dedinjam barona Karla Borna so po 16 letih vrnili del premoženja v naravi - 3.700 hektarjev gozdov in dve mali hidroelektrarni, za nekdanjo tovarno in graščino so prejele pet milijonov evrov odškodnine v obliki obveznic.

Denacionalizacijskim upravičencem so do zdaj v naravi ali v obliki nadomestnih zemljišč vrnili 108 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in 148 tisoč hektarjev gozdov. Od tega je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov od ustanovitve leta 1996 upravičencem vrnil v naravi 157 tisoč hektarjev gozdov in različnih zemljišč v skupni vrednosti 394 milijonov evrov. Država je v naravi vrnila še dober milijon kvadratnih metrov stanovanj, dva tisoč hektarjev stavbnih zemljišč in več kot 800 tisoč kvadratnih metrov poslovnih prostorov.

Številni upravičenci so namesto premoženja v naravi dobili odškodnino v obliki obveznic. Nekdanji Sod in SDH sta s tem že izplačala za 1,6 milijarde evrov odškodnin, med drugim so jo prejeli dediči Rada Hribarja za grad Strmol s pripadajočimi objekti in parkom in potomci Attemsov za gradova v Brežicah in Slovenski Bistrici. Poleg tega je sklad kmetijskih zemljišč upravičencem izplačal še 13 milijonov evrov odškodnin - od tega poldrugi milijon samo za obresti - ker nepremičnin v času od uveljavitve zakona o denacionalizaciji do pravnomočnosti odločb niso mogli uporabljati. Po ustanovitvi državne družbe za gozdove je odprto, kdo bo po novem izplačeval te odškodnine - ali nova družba ali sklad, ki ima nerešenih še 34 odškodninskih zahtevkov v skupni vrednosti 36 milijonov evrov.

Največji denacionalizacijski upravičenec je Rimskokatoliška cerkev, nanjo po nekaterih ocenah odpade desetina vsega vrnjenega premoženja. Največje zahtevke je vložila Ljubljanska nadškofija, samo na območju upravne enote Radovljica je zahtevala vračilo 21 tisoč hektarjev večinoma gozdnih zemljišč. Tri četrtine oziroma 16 tisoč hektarjev so ji že vrnili večinoma v naravi, za pet tisoč hektarjev postopki še potekajo - zlasti sporna je vrnitev zemljišč ob obali Bohinjskega jezera in v Triglavskem narodnem parku, med njimi Sedmera jezera in slap Savica, ki jih nadškofija zahteva v naravi, čeprav predstavljajo javno dobro.

Med nerešenimi denacionalizacijskimi zadevami je tudi več kulturnih spomenikov - med njimi Baragovo semenišče, križevniška cerkev, uršulinski samostan v Ljubljani, Sv. Urh pri Ljubljani, gradovi Krumperk, Bistra in Kostanjevica, graščina Kodeljevo in Cekinov grad.

Več v oddaji Točka preloma na 3. programu TV Slovenija ob 20.30. Voditeljica Janja Koren se bo pogovarjala z gostjama - Ireno Šinko, direktorico sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, in Anjo Strojan Štampar, članico uprave SDH-ja.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma