V galeriji Svete Barbare pod Mestnim trgom v Idriji se do konca marca predstavlja Bojan Pahor. Gre za obsežnejšo razstavo kiparskega snovanja iz zadnjih petih let. Bojan Pahor, ki je bil rojen na Krasu, živi in ustvarja pa v Ljubljani, kjer je pred upokojitvijo 20 let vodil Center za ortotiko in protetiko na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, se s kiparstvom ukvarja več kot dve desetletji in je že davno prestopil mejo ljubiteljskega kiparjenja. Je član likovne sekcije Kliničnega centra Ljubljana in je sodeloval že na številnih skupinskih razstavah. Od leta 1996 je imel že devet samostojnih razstav. V svet kiparstva je vstopil, potem ko je obiskoval kiparski tečaj na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nato pa še likovno šolo Društva likovnikov Ljubljana pod vodstvom akademske slikarke in restavratorke Lucije Močnik Ramovž. Za svoja dela je dobil kar nekaj priznanj. Med drugim tudi zlato paleto Slovenije za leto 2002 – priznanje Društva likovnikov Ljubljana.

Na svoji deseti samostojni razstavi v galeriji Svete Barbare se Pahor predstavlja s številnimi deli in opusi, od Visoške kronike, pravljičnih in živalskih likov do ženskih aktov. Odprtje razstave so popestrile članice ženskega pevskega zbora Cerkljanke. Avtorja in njegova dela je predstavila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič, ki je poudarila, da je likovni opus kiparskega snovanja Bojana Pahorja, skozi katerega ustvarja lastno umetniško podobo, zelo bogat in ga zaznamuje raznolika motivika figuralnih reliefov, skulptur in najrazličnejših kompozicij.

V vabilu k razstavi je še zapisala: "Razstavljena dela so zgovoren dosežek prizadevanj, ki dajo vedeti, da je avtor v zadnjih petnajstih letih intenzivnega delovanja dosegel pomenljiv razmah. Na njegovi pestri ustvarjalni poti so se tako zvrstili številni ciklusi, ki zgovorno utemeljujejo kiparsko rast. Svoj razpoznavni likovni slog je gradil smelo, dinamično in raziskovalno, z veliko naklonjenostjo do domačega kulturnega okolja kot tudi s poznavanjem svetovne zgodovine umetnosti. V vsakem kiparskem delu se odraža idejna širina, energija in vitalnost. Zato njegovih skulptur ni moč zaobjeti z enim samim pogledom. Treba se je k njim večkrat vračati, jih podoživeti v njihovi neposredni ideji, resničnosti in zgodbi. Večina skulptur, malih plastik in reliefov nastaja predvsem po njemu lastnih postopkih, ki so po studioznosti gradiva enakovrednega značaja z raziskovanjem vsebin. Glina je praviloma vedno osnova, iz katere izpeljuje odtise in odlitke v umetnem kamnu ali sintetičnem mavcu. Lahko se poslužuje tudi armiranih struktur in večinoma končnega toniranja oziroma patiniranja, s čimer dosega različne učinke žlahtno postaranih površin kovine ali lesa. Duh klasičnega oblikovanja je nadgradil z izrazno močjo sodobnih invencij, ki so ga privedle do zahtevnejših posegov specifičnega oblikovanja. V zadnjem času pa se vse bolj posveča tudi obdelovanju kamna oziroma marmorja, v katerem je izklesal kar nekaj odličnih stvaritev (torzov, aktov, grba z napisom)."

Škodičeva je še poudarila, da med razstavljenimi deli iz novejšega obdobja zagotovo izstopa nosorog iz belega bračkega kamna. Po njenem ta skulptura prevladuje v čistosti mehkobnih oblik in gladko polirani voluminoznosti. Avtorja vodi velika kreativna fantazija - od tradicije do modernizma, od klasike do lirične abstrakcije. Rezultat vsega tega ustvarjanje pa je, kot pravi, da te kamen nauči razmišljanja, mirnosti in potrpežljivosti.

Za MMC Goran Rovan