Blejska občina je, čeprav je bila leta 2013 v občinski podrobni prostorski načrt že umeščena varianta južne razbremenilne ceste, lani prisluhnila Civilni iniciativi Mlino in dala v presojo njen predlog zadnjega dela poteka trase. Ugotovitve so predstavili na sredini seji, pri čemer so primerjave trase pokazale, da je prvotna primernejša.

Z novo traso bi tvegali, da ne bi mogli dobiti pozitivnega mnenja nosilcev urejanja prostora in je umestiti v prostor. V predhodnem mnenju sta namreč kmetijsko ministrstvo ter Zavod za gozdove Slovenije ocenila, da je varianta nesprejemljiva z vidika posega v življenjski prostor divjadi, ministrstvo za obrambo pa, da je nesprejemljiva z vidika zagotavljanja varnosti na območju vadišča in strelišča Slovenske vojske Mačkovec.

Primerjava obeh možnosti je pokazala, da je varianta iz občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bi stala 16 milijonov evrov, bolj primerna z vidika vplivov na okolje, a manj primerna z vidika vpliva na kakovost bivalnega okolja, turizma in prostočasnih dejavnosti. Varianta civilne iniciative, ki je za pet milijonov evrov dražja, je po drugi strani bolj primerna z vidika vpliva na prostor, a ima večji negativni vpliv na zavarovana območja narave, kmetijska in gozdna zemljišča ter vode.

Tudi če bi dobili vsa soglasja, bi se gradnja zavlekla za vsaj sedem let

Četudi bi za novo varianto trase pridobili vsa soglasja, bi priprava vse potrebne dokumentacije in ponovno umeščanje v prostorske akte gradnjo ceste zamaknilo vsaj za sedem let. Ob ohranitvi trase iz občinskega podrobnega prostorskega načrta pa bi lahko po napovedih ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca gradnja ceste s krožiščem na Betinskem klancu stekla že na začetku prihodnjega leta.

Občinski svet je na podlagi vseh informacij ocenil, da nadaljnja izdelava študij in preveritev za namen umeščanja trase civilne iniciative v prostor ni smiselna, ter tako potrdil varianto iz občinskega podrobnega prostorskega načrta. Hkrati pa so se svetniki, ki se zavedajo problematike poteka ceste mimo naselja Mlino, zavzeli za optimizacijo omenjene variante skozi to naselje.

Občina in direkcija naj poskrbita za omilitev vplivov na okolje

Svet je naložil županu in občinski upravi, da skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo pristopi k usklajevanju omilitvenih ukrepov na veljavni trasi z namenom zagotovitve čim manjših vplivov na bivalno okolje. Za izvedbo teh ukrepov bo župan oblikoval delovno skupino in jo predlagal v potrditev na prvi naslednji redni seji občinskega sveta. K optimizaciji variante je pozvala tudi Meta Pazlar iz Civilne iniciative Mlino, ki je ob tem poudarila, da so se tudi v civilni iniciativi od vsega začetka zavzemali izključno za ohranitev celovitosti vasi Mlino, ki jo varianta po občinskem prostorskem načrtu preseka.

Spomnila je, da civilna iniciativa vse do lanskega leta ni bila slišana in da so šele lani našli skupni jezik z občino. Če bi se to zgodilo že pred 20 leti, danes ne bi bilo težav, je ocenila Pazlarjeva. Ne glede na traso ceste se je zavzela za to, da se gradnja čim prej začne, saj je izjemno pomembna za Bled in Bohinj.

Agonija po 40 letih vendarle bliže koncu

Župan Janez Fajfar je ob tem poudaril, da je občinski svet po več kot 40 letih končal agonijo in negotovosti okoli izgradnje južne razbremenilne ceste ter skozi sprejete sklepe zavzel javno stališče, da predlogi Civilne iniciative Mlino niso uresničljivi in da Bled ostaja pri trasi, sprejeti leta 2013. To pomeni, da je občina Bled končala potrebne postopke za izgradnjo te prepotrebne ceste.

Občinski svet je ob tem tudi pozval Direkcijo za infrastrukturo, naj pospešeno pristopi k realizaciji projekta izgradnje južne obvoznice in naj investicijo izvede v več fazah. Fajfar računa, da se bo v kratkem znova sestal z ministrom za infrastrukturo in se z njim pogovoril o postopkih za začetek gradnje.