Na težave so v Triglavskem narodnem parku prvič opozorili že leta 2004. Rešitve do zdaj direkcija za infrastrukturo ni našla, zato so se letos spomladi v Krajevni skupnosti Soča Trenta spet obrnili nanje.

Kot ugotavljajo, se je v zadnjem desetletju število motoristov podvojilo, ponazarja vodja informacijskega centra TNP v Trenti Marko Pretner: "Medtem ko število avtomobilov ostaja enako – približno 50.000 letno, se je število motoristov od leta 2005, ko so postavili števec na vršiški cesti, pa do danes povečalo z 10.000 na 20.000. Ne sovražimo motoristov, a nekaj moramo narediti za to, da tisto peščico motoristov, ki povzročajo težave, omejimo. Vedno več je kolesarjev, poleg njih pa tudi veliko pešcev. Tu sta Alpe Adria Trail in Soška pot, ki sta speljani precej blizu ceste, in seveda vse to povzroča, da je cesta postala zelo zasedena in nevarna. Dolini sta izjemno ozki, zato hrup zelo odmeva. Ne samo po dolini, sliši se na vse vrhove. Največkrat nas opozarjajo pravzaprav planinci – tisti, ki pridejo z gora – in pravijo: 'Namesto, da bi poslušali petje ptic, smo cel dan poslušali motoriste.' To so zadeve, na katere moramo odreagirati!"

Turistični delavci priznavajo, da so motoristi, ki jih je bilo v letošnji rekordni sezoni na Bovškem med vsemi turisti približno tretjina, dobri gostje, a hrup je vendarle moteč. "Vseeno ne smemo vseh motoristov metati v en koš. Eni res uživajo v panoramski vožnji, nekateri pa cesto vzamejo za dirkališče, kar se po navadi konča s prometno nesrečo," pravi predsednik KS-ja Soča Trenta Sergej Bolčina. Lani se je v Trenti in dolini Koritnice zgodilo 30 prometnih nesreč, od tega so bili v 13 udeleženi motoristi; dve sta se končali tragično, dve pa s hudimi poškodbami. "Cesta je na nekaterih delih nevarna, ni zavarovana z odbojno ograjo, omejitve pa ni. Na enem delu je denimo avtobusna postaja, apartmajska hiša, kamp, omejitev pa 90 kilometrov na uro. Mi bi radi, da se omeji hitrost in potem bi bilo mogoče bolje."

Aprila so zato na direkcijo poslali predloge za umiritev prometa – predlagajo omejitev hitrosti na nekaterih delih ter postavitev opozorilnih tabel za omejevanje hrupa in elektronskih merilnikov hitrosti, pa tudi posebne omejitve za motoriste. "V nekaterih zavarovanih območjih v tujini uporabljajo takšne omejitve. Se pravi znak z omejeno hitrostjo – 50, 60 – spodaj pa znakec motorista," pojasnjuje Pretner. Zamisli, ki sicer ni nova, so motoristi že pred leti nasprotovali, češ da niso proti omejitvam, so pa proti temu, da bi te veljale le zanje.

Na direkciji za infrastrukturo so predstavnikom krajevne skupnosti po treh mesecih odgovorili, da bodo predloge o omejitvi na samo točno določenih delih obravnavali, da pa je "teren zelo razgiban in je zato nemogoče za vsako krivino ali ravnino posebej postavljati prometne znake". Prav tako so zapisali, da letos izvajajo pilotni projekt ukrepov za umirjanje hitrosti motoristov na cesti Podpeč–Rakitna in da bodo – ker pričakujejo pozitivne učinke – to uvedli tudi na drugih državnih cestah s podobno problematiko. Ker Trentarji z odgovorom niso bili popolnoma zadovoljni, pravijo, da bodo še naprej opozarjali, dokler se ne bodo z njimi sestali na terenu in našli ustrezne rešitve. Opozarjajo, da težava ni le v Trenti, temveč celotni zgornji dolini Soče, dolini Koritnice z mangartskim sedlom in delu vršiške ceste v kranjskogorski občini. Želijo si, da bi vršiška in mangartska cesta kot najvišji prelaz in najvišje ležeča cesta pri nas dobili poseben status in s tem poseben režim.