Med štirimi finalisti se je Slovenija uvrstila na tretje mesto, strokovna komisija pa je osem prijavljenih mest ocenjevala na podlagi 12 meril - prispevek h globalnim klimatskim spremembam, prevoz, kakovost zraka, hrup, poraba vode … Prav pri slednjem kriteriju je Ljubljana z dnevno porabo vode 125,8 litra na osebo dokaj pod evropskim povprečjem.

Mednarodno žirijo bodo predstavniki MOL-a, poleg župana Zorana Jankovića bosta v Bruselj odšla še Tjaša Ficko in Janez Koželj, poskusili prepričati še s z načrtom za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida do leta 2020 za nadaljnjih 30 odstotkov, lani sprejeto prometno politiko, gradnjo centra za predelavo odpadkov.
Ljubljana kandidira že tretjič
Poudarili pa bodo tudi nekatere pretekle dosežke, kot sta Bicikelj, POT okoli Ljubljane, varovanje Barja ter aktivnosti za ohranjanje dobre kakovosti pitne vode. Še vedno pa ima prestolnica težave z zrakom, in sicer s presežnimi vrednostmi delcev PM10.

V Društvu za sonaraven razvoj Focus so za Dnevnik ob tem dejali, da kljub številnim premikom ostaja velik problem mesta tudi promet, kjer bi bilo potrebno izboljšati javni potniški promet. Velike možnosti pa vidijo tudi pri boljši rabi energije zlasti v energetski sanaciji stavb. Ekologi brez meja pa občini priznavajo trud pri ločenem zbiranju odpadkov in opažajo izboljšanje pri divjih odlagališčih. Okoljevarstveniki so tudi enotni, da bi zmaga Ljubljane okrepila prizadevanja za čistejše in bolj zdravo okolje v mestu in njegovi okolici.

Od leta 2010, ko je Evropska komisija prvič podelila nagrado zelena prestolnica Evrope Stockholmu, se je za ta naslov potegovalo 46 različnih mest iz 22 držav, med njimi tudi slovenska prestolnica Ljubljana.