Projekt vetrnic na Ojstrici so tamkajšnjemu prebivalstvu predstavili že leta 2017, od takrat je država vodila postopek priprave državnega prostorskega načrta, ki je bil lani tudi sprejet. Investitor, Dravske elektrarne Maribor, je pripravil drugo podlago za izvedbo projekta, ki pa se je v teh letih nekoliko spremenil oz. zmanjšal. Vodja projektov Dravskih elektrarn Maribor Anamarija Mrgole pojasnjuje: "V občini Dravograd so predvidene tri vetrne elektrarne. Najprej je bilo v pobudi podanih osem vetrnih agregatov, vendar so ti agregati zaradi okoljevarstvenih vidikov ali zaradi varovanja ljudi odpadali."

Ob tem Mrgole poudarja, da so pri tem projektu, ki je glede na način umeščanja z državnim prostorskim načrtom piloten, še posebej previdni: "Stremimo k temu, da ne zagotavlja samo minimalnih standardov, ampak še dodatno sami ugotavljamo, kaj bi bilo treba še narediti."

Kljub temu pa se ljudje, predvsem tisti v bližini teh vetrnic, s projektom ne strinjajo. Tako je bila pred leti ustanovljena civilna pobuda, ki poskuša gradnjo vetrnih elektrarn ustaviti. Predsednik Željko Kljajič: "In danes je celotna občina proti vetrnim elektrarnam na Ojstrici. Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet sklep, da smo proti."

Naslednji korak pa naj bi bila ustavna presoja, ki naj bi jo vložila občina Dravograd. Predstavnica civilne pobude Tea Lubej napoveduje: "Ko bo šlo za gradbena dovoljenja, bomo vstopili v postopek, kolikor se bo dalo. Mi varujemo svoj življenjski prostor. Mi tam živimo, zato tega tukaj ne bo."

Ustavna presoja projekta ne more kar tako ustaviti, morebitna težava za investitorja pa glede na odločitev lahko nastane ob koncu presoje. Zagon elektrarn je sicer po zdajšnji časovni DEM-a predviden v letu 2028.