Poslovalnica v Črni na Koroškem je ena od 15, za katere je NLB napovedala zaprtje. Zapreti jih mora, ker Slovenija ni izpolnila prvotne zaveze Evropski komisiji za delno privatizacijo NLB-ja do konca leta 2017. Za Črno na Koroškem bi to predstavljajo hud udarec, so opozorili občani Črne.

Zaprtje poslovalnice bi po besedah županje Lesjakove prizadelo predvsem starejše občane in tiste, ki živijo v oddaljenih zaselki, med katerimi so mnogi zaselki tudi nad 1000 metri nadmorske višine in tako teže dostopni. Že zdaj imajo tisti najbolj oddaljeni od središča Črne 16 kilometrov vožnje, dodatnih osem kilometrov bi se po novem morali voziti do najbližje poslovalnice NLB-ja, ki je v Mežici, kar pa ob že tako nizkih pokojninah zanje predstavlja tudi dodatne stroške.

Komisija bi morala upoštevati človeški faktor
"Evropska komisija zagotovo ni napisala, katerih 15 poslovalnic morajo zapreti," je izpostavila županja, ki je prepričana, da bi pristojni na NLB-ju morali pokazati več razumevanja za kraje, kot je Črna. Po njenih besedah ne bi smeli gledati samo na kriterij donosnosti poslovalnice, ampak bi morali upoštevati tudi kriterij dostopnosti oz. oddaljenosti občanov, predvsem pa bi morali upoštevati "človeški faktor".

Na novinarski konferenci v središču kraja, v bližini poslovalnice NLB-ja, kjer so med drugim danes nadaljevali v sredo začeto zbiranje podpisov, je županja izpostavila še, da država na eni strani teži k skladnemu regionalnemu razvoju, hkrati pa sama "ne spoštuje svojih državljanov toliko, da bi jim zagotavljala takšne storitve, kot si jih zaslužijo". Država bi morala biti hvaležna, da ljudje še vztrajajo in živijo na teh oddaljenih območjih, je dejala županja in povzela besede ene od krajank, da je država do tam, do koder živijo njeni ljudje.

Protestno pismo predsedniku uprave NLB-ja
Črnjanska županja je že začela aktivnosti, da se poveže z župani drugih občin, kjer so prav tako napovedana zaprtja poslovalnic, saj je prepričana, da imajo tudi kje drugje podobne argumente proti zaprtju poslovalnic. S protestnimi pismi in podpisi krajanov – teh se je nabralo že za več sto – pa se bodo občina in krajani obrnili na vlado, DZ ter koroške in evropske poslance.

Koroški poslanec Jani Prednik (SD) je na predsednika uprave NLB-ja Blaža Brodnjaka že naslovil protestno pismo, v katerem ostro nasprotuje zaprtju poslovalnice v Črni, pismo pa je v vednost poslal tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu in ministru za finance Andreju Bertonclju.

Ogorčeni tudi v drugih občinah
Banka NLB-ja v Črni sicer posluje od leta 1972, poleg bančne poslovalnice pa sta v občini tudi dva bankomata, eden je v Črni, drugi pa v Žerjavu. Na Koroškem ima NLB devet poslovalnic, poleg Črne še v Mežici, na Prevaljah, Ravnah na Koroškem, Muti, Dravogradu, Radljah ob Dravi, Slovenj Gradcu in Mislinji. Kot so iz banke sporočili za STA, za zdaj na načrtujejo nobenega dodatnega zapiranja enot na Koroškem.

NLB je v sredo sporočila, da bo z decembrom zaprla poslovalnice Videm - Dobrepolje, Borovnica, Rakek, Ormož, Dobova, Sežana, Žužemberk, Gornji Petrovci, Križevci pri Ljutomeru, Gorenje, Črna na Koroškem, Jarše, Moravče in Ig ter naknadno, najpozneje do konca junija prihodnje leto, poslovalnico Dalmatinova v Ljubljani.

Po poročanju Dela napovedim NLB-ja nasprotujejo tudi drugje. Tako je tudi dobrepoljski župan Janez Pavlin napovedal, da bodo župani stopili skupaj in zahtevali razveljavitev tega sklepa. Žužemberški župan Franc Škufca pa je povedal, da bodo upravi NLB-ja poslali protestno pismo z jasnim sporočilom, da tega Suhokranjci ne bodo dovolili. "Ustanavljamo že tudi civilno iniciativo," je po poročanju Dela dejal Škufca.